Ptujski kurent kmalu tudi uradno na prestižnem seznamu Unesca #video

Video: Planet TV/novinar Uroš Maučec

Po uvrstitvi na seznam najatraktivnejših karnevalov na svetu znane turistične publikacije Lonely Planet je Unescovo priznanje naslednja stopnička.

• Posebne praznične in pravljične vožnje vlakov po Sloveniji

• Kam letos na silvestrovanje? To pripravljajo v večjih slovenskih mestih.

• Top evropska mesta za skok v novo leto

"Večjega priznanja nismo mogli dobiti"

"Na kulturno dediščino kurenta na Ptuju stavimo veliko," nam je povedal predsednik Kurentovanja Branko Brumen. "Ne nazadnje smo se zdaj res umestili v to zakladnico tisočletij duhovnosti človeštva in kulturne dediščine človeštva, pravzaprav večjega priznanja, kot je to, nismo mogli dobiti."

Priprave za nominacijo so začeli leta 2008, pred petimi leti pa obhode kurentov najprej vpisali v Register nesnovne dediščine Slovenije. Za komisijo pod vodstvom nekdanjega župana Štefana Čelana je naporno delo.

"Res je bilo treba izjemno natančno opredeliti pomen te dediščine. Ne verjamem, da nam jih je uspelo prepričati, ker gre pri tem za neko vaško posebnost in pustno šego, torej to, kar bi nekateri želeli narediti iz kurenta," razlaga predsednik komisije za Unescovo nominacijo Čelan.

Ni le šega, ampak način življenja

Biti kurent namreč ni le šega, temveč način življenja, ki ga v pustnem času živi tudi igralec Tadej Toš: "Jaz mam opremo v avtu, vidimo se, slišimo se, hop, hop, hop, hop, evo ga."

Izdelovalci kurentij, kurentovih oprav, imajo zato v mesecih pred kurentovanjem polne roke dela, veščina pa se prenaša iz roda v rod, pojasni Marko Klinc: "Trije bratje smo se tega naučili od očeta. On je začel izdelovati kurentovo opremo, mi pa smo mu pomagali, tako da smo že od mladih nog v delavnici."

Foto: STA ,

Zaščita ne bo ovira pri turističnem razvoju

Uradni vpis na Unescov seznam bo v začetku decembra opravljen na zasedanju v Južni Koreji. Na Ptuju so prepričani, da zaščita ne bo ovira pri turističnem razvoju.

"Unescova zaščita ne pomeni nekaj zapreti pod stekleni lonec, nato pa se tega ne več dotikati. Nasprotno. Unesco skrbi ravno za to, da ne bi ta nesnovna kulturna dediščina izginila, šla v pozabo," je prepričan Čelan.

Številni turisti načrtno obiskujejo le kraje, ki so na Unescovem seznamu. Najboljši način za spoznavanje kurenta je kurentovanje, čez leto pa si ga lahko obiskovalci ogledajo tudi v kurentovem kotičku v središču mesta.