Produktiven dan v DZ: to vse so potrdili in sprejeli poslanci

DZ ob polemiki glede morebitnega nezakonitega sledenja potrdil dve davčni noveli

DZ je danes potrdil noveli zakonov o davčnem postopku in o finančni upravi. Z novelo zakona o davčnem postopku se bo v slovenski pravni red prenesla evropska direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, po kateri morajo operaterji spletnih platform davčnemu organu posredovati informacije o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki poslujejo prek teh platform. Rok za prenos direktive se izteče konec tega leta.

S spremembami zakona o finančni upravi se medtem predlaga odpravo nekaterih določb, zapisanih v zakon marca letos. Z njimi se ponovno uvaja trajni mandat za direktorje finančnih uradov, odpravljata pa se kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih in ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju v primeru kršitve vodenja in odločanja posameznega postopka.

Z namenom izboljšanja učinkovitosti delovanja finančne uprave so predvidene tudi spremembe ureditve finančne preiskave. Uradna oseba bo na primer imela možnost, da pri opravljanju finančne preiskave pridobiva podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov s ciljem, da se odkrijejo na primer nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem škodujejo državnemu proračunu.

DZ sprejel dopolnitve zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo

DZ je brez glasu proti sprejel dopolnitve zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, ki sta jih predlagali NSi in SDS. V skladu z njimi bo izplačana pavšalna odškodnina, oproščena dohodnine.

Predlagatelji so želeli iti s predlogom naproti svojcem žrtev, je pri njegovi predstavitvi povedal prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj iz NSi. V času prejšnje vlade sta bili po njegovih besedah sicer sprejeti dve noveli omenjenega zakona, s katerimi so želeli dokončno pravično urediti položaj svojcev padlih ali umrlih v vojni za Slovenijo z izplačilom dostojnih odškodnin. Z njima so razširili krog upravičencev do odškodnin in natančneje določili višino pavšalne odškodnine.

Tako so do odškodnine v višini 50 tisoč evrov upravičeni zakonci, zunajzakonski partnerji, dediči prvega dednega reda, če je oseba, upravičena do odškodnine, umrla, prav tako pa tudi starši civilnih žrtev vojne, partnerji in zunajzakonski partnerji civilnih žrtev vojne. Do sto tisoč evrov pavšalne odškodnine pa so upravičeni otroci padlih in otroci civilnih žrtev vojne za Slovenijo. O tej pravici odločajo v vsakem primeru upravne enote, je pojasnil Cigler Kralj.

Oprostitve dohodnine zdaj veljajo le za odškodnine po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in plačilo podobnih odškodnin, ki jih žrtve vojnega in povojnega nasilja prejemajo iz tujine, so v svoji predstavitvi stališča pojasnili v poslanski skupini NSi.

V poslanski skupini SDS so dejali, da je upravičencev do odškodnine po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo skupaj 46, od tega jih je 30 že prejelo odškodnino in plačalo dohodnino. Ti bodo morali sprožiti ustrezne postopke na finančni upravi, da jim bodo sredstva vrnjena, so opozorili. V SD so poudarili, da se zavedajo, da je denarna odškodnina slaba uteha za izgubo bližnjih. Po njihovem je neprimerno, da se pri tej odškodnini terja plačilo dohodnine. Tudi v Svobodi so napovedali podporo dopolnitvam, saj se zavedajo, da osamosvojitev Slovenije ne pripada zgolj peščici posameznikov, ampak vsem, ki so v tistih prelomnih trenutkih stopili skupaj in se odločili za samostojno državo, še toliko bolj pa tistim, ki so za osamosvojitev Slovenije žrtvovali največ.

DZ sprejel zakon o varstvu osebnih podatkov

DZ je danes s 50 glasovi za in osmimi proti sprejel zakon o varstvu osebnih podatkov, s katerim vlada prenaša evropsko splošno uredbo o varstvu podatkov v slovensko zakonodajo, pri tem pa ureja tudi nacionalne posebnosti varstva osebnih podatkov.

Gre za enega najpomembnejših zakonov s področja varstva človekovih pravic, ki izhaja iz 38. člena ustave in varuje človekovo pravico do varstva osebnih podatkov ter poudarja zakonitost obdelav osebnih podatkov, je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes.

Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, določeno pa je tudi, da ima vsakdo možnost, da se seznani z zbranimi podatki, ki se nanašajo nanj, ter pravico do sodnega varstva ob njihovi uporabi, je pojasnil.

DZ potrdil trajno določitev izjem za obratovanje trgovin ob nedeljah

DZ je danes brez glasu proti potrdil novelo zakona o trgovini. Z njo se bodo izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno do konca letošnjega leta uvedel eden od protikoronskih zakonov, uveljavile kot trajne.

Z novelo zakona se bodo zdajšnje začasne izjeme za obratovanje trgovin uveljavile kot trajne. Med izjemami bodo tako ostale prodajalne na bencinskih servisih, v pristaniščih, namenjenih za javni promet, na mednarodnih letališčih, železniških in avtobusnih postajah, bolnišnicah, turističnoinformacijskih centrih, muzejih in mejnih prehodih.

DZ je z zadnjo spremembo zakona o trgovini leta 2020 odločil, da so prodajalne razen izjem ob nedeljah in praznikih zaprte. Med izjemami so bile prodajalne, velike do 200 kvadratnih metrov, prodajalne na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih, namenjenih za javni promet, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter bolnišnicah.

Po tem zakonu muzejske prodajalne in prodajalne v turističnoinformacijskih centrih, ki so lahko odprti ob nedeljah in praznikih, niso smele prodajati izdelkov obiskovalcem. To je veljalo tudi za prodajalne znotraj letališč, ki v pretežni meri presegajo navedeno kvadraturo.

To je začasno, in sicer do konca leta 2022, popravil zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19, po katerem se lahko obratovalni čas prodajaln na mednarodnih letališčih, turističnoinformacijskih centrih ter muzejih določa ne glede na zakon o trgovini, torej brez omejitev.

DZ potrdil rešitve za odpravo posledic požara na Krasu

DZ je brez glasu proti potrdil dopolnitve zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih je vlada pripravila po obsežnem poletnem požaru na Krasu. Te požar v naravnem okolju uvrščajo med naravne nesreče, s tem pa omogočajo uporabo sredstev državnega proračuna za odpravo njegovih posledic, tudi tistih na Krasu.

Predlog je vlada pripravila, potem ko je letos poleti po Krasu več dni pustošil obsežen požar, ki je uničil več kot 3.700 hektarjev zemljišč ter poškodoval tudi cestno in komunalno infrastrukturo. Kot je danes dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, so stroški gašenja in interventnih ukrepov presegli šest milijonov evrov, končna škoda pa je dosegla nekaj manj kot 27 milijonov evrov.

Dopolnitev zakona predvideva vzpostavitev pravne podlage za uporabo sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic požara. Zakon tako uvršča požar velikega obsega v naravnem okolju, ki je povzročen z naravnimi dejavniki, med naravne nesreče, saj so trenutno v zakonu kot naravne nesreče opredeljeni le potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava in žled, če povzročijo škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu ali v gozdovih. Poleg tega se vanj umešča tudi javnofinančno pomoč za obnovo v požarih prizadetih trajnih nasadov.

V poslanskih skupinah koalicije in opozicije so se v današnji obravnavi strinjali, da so predvidene rešitve pomembne tako za odpravljanje posledic požara na Krasu kot tudi v luči podnebnega segrevanja, zaradi česar se pojavljajo vse bolj ekstremne suše, posledično pa je mogoče pričakovati tudi katastrofalne požare, ki bi lahko v prihodnosti povzročali veliko materialno škodo ne samo na lesni masi v gozdovih, temveč tudi na infrastrukturnih objektih in stavbah. Foto: STA ,

Z dopolnitvami se rešuje vprašanje retroaktivnosti, saj zakon naslavlja tudi poletni požar na Krasu. Povratno veljavnost po zagotovitvah ministrstva za okolje in prostor utemeljuje javna korist, ki narekuje enako obravnavo posledic naravnih nesreč ne glede na njihovo vrsto, pri tem pa se ne posega v pridobljene pravice.

Novice Golob: Točka, na kateri smo se razšli, je bila zame banalna #video

Novice Klakočar Zupančičeva: To sledi po odstopu ministrice Tatjane Bobnar #video

Novice Sporno financiranje županskih kampanj? Od bograča do lova na čarovnice.