Sobota, 1. 10. 2022, 11.35
2 leti, 1 mesec
"Pri večini Rusov, ki bežijo iz države, verjetno ne gre za nikakršne disidente"
"Putinov režim je spet spravil v neroden položaj Evropsko unijo in ji po svoji navadi nastavil ogledalo," pravi politični analitik Aleš Maver. Po eni strani naj bi zaradi upoštevanja svojih načel sprejemala Ruse, ki bežijo pred mobilizacijo, po drugi strani pa pri večini verjetno ne gre za nikakršne disidente ali nasprotnike Putinovega režima. Morda celo delijo poglede režima na Ukrajino in Belorusijo kot državi, ki nimata pravice do samostojnosti, kar utegne predstavljati nove težave v državah Evropske unije pri oblikovanju politike do ruske agresije, je dodal Maver.
Kot je v Nemčiji po vsej verjetnosti do samega konca druge svetovne vojne večina prebivalstva pod vplivom propagande verjela možnosti "končne zmage", tudi zdaj v primeru Rusije ni pričakovati, ocenjuje analitik Aleš Maver, da bi ruska javnost v večini nasprotovala "podvigom" svojega režima.
"Tako je tudi zato, ker večina ruske javnosti in celo dobršen del intelektualne elite deli osnovno izhodišče Putinovega kroga o Ukrajini, Belorusiji in vsem postsovjetskem prostoru, ki ga samoumevno šteje za del ruskega imperija," je dodal.
Po njegovem je seveda nekaj bistvenih razlik med Nemčijo pred osemdesetimi leti in sodobno Rusijo:
"Ta po življenjskem standardu in tehnološki razvitosti zaostaja za Zahodom, kar za Nemčijo ni veljalo, s tem pa je privlačnost zahodnih vzorcev vsaj za mlajšo populacijo večja. Po drugi strani ima Rusija seveda na razpolago jedrsko orožje. Tisto, kar je mogoče reči z večjo gotovostjo, je, da so zadnje Putinove poteze, rokohitrska izvedba referendumov na zasedenih ozemljih Ukrajine, mobilizacija in tudi grožnje z uporabo "vseh sredstev", kar naj ne bi bil 'blef', znamenja šibkosti, ne moči", je pojasnil Maver.
Putin ogroža stabilnost svojega režima?
Kot primer je navedel referendume, pri katerih se je Putin z načinom izvedbe odrekel vsaki ambiciji, da bi jim zagotovil vsaj majhen košček legalnosti, kaj šele legitimnosti.
"Pravzaprav je po sprtosti z vsakim osnovnim demokratičnim standardom ruski režim presegel celo avstrijski 'referendum' o anšlusu leta 1938 in 'volitve' pod sovjetskim nadzorom v baltskih državah leta 1940. Vse to kaže, da so bile v osnovi ustrezne napovedi, da utegne Putin z odločitvijo za agresijo na Ukrajino srednjeročno ogroziti stabilnost svojega režima," še razmišlja Maver.
"Notranja rešitev" bi bil najmanj boleč razplet
Gotovo je mobilizacija doslej najbolj tvegana poteza, ki jo je Putin prej javno izključeval in se ji je izogibal, dokler je šlo, je še dejal Maver.
"Glede na zgoraj povedano pa menim, da bo do dosega kritične točke moralo preteči še veliko krvi. Pri tem je Putinov režim spet spravil v neroden položaj Evropsko unijo in ji po svoji navadi nastavil ogledalo. Po eni strani naj bi zaradi upoštevanja svojih načel sprejemala Ruse, ki bežijo pred mobilizacijo, po drugi strani pri večini verjetno ne gre za nikakršne disidente ali nasprotnike Putinovega režima, morda celo delijo poglede režima na Ukrajino in Belorusijo kot državi, ki nimata pravice do samostojnosti, kar utegne predstavljati nove težave v državah EU pri oblikovanju politike do ruske agresije."
Posebej problematičen je ta položaj za Latvijo in Estonijo, še meni analitik, kjer je delež ruskega prebivalstva že zdaj visok.
"'Notranja rešitev', se pravi zamenjava Putinovega režima z notranjepolitično ne pretirano drugačno usmeritvijo, ki pa bi se odrekla nasilni ekspanziji, bi bil najmanj boleč razplet. Sprejemljiv bi bil tudi za večino svetovnih dejavnikov, saj si nihče ne želi razpada 'ruskega sistema' v sami Rusiji in njenem sosedstvu. Prav strah pred tem je še ena karta v Putinovih rokah, s katerim bi utegnil izsiliti boljše pogoje za izstop iz vojne, seveda na škodo Ukrajine," je o notranjepolitičnih razmerah v Rusiji še povedal Maver.
Meni še, da je pot do zamenjave Putina vsekakor še zelo dolga in je odvisna predvsem od neuspehov na bojišču.
39