Torek, 27. 11. 2018, 17.31
5 let, 12 mesecev
Prešiček za globe za kršenje medijske zakonodaje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
1
Na vprašanje, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija naslovila ta vprašanja, je minister Prešiček odgovoril, da je treba spremeniti medijsko zakonodajo in jo prilagoditi času. Spremembe so že v pripravi, minister upa, da se bo februarja začela javna obravnava.
Minister za kulturo Dejan Prešiček se je danes v Bruslju zavzel za globe za kršenje medijske zakonodaje. O tej možnosti ob pripravi sprememb medijske zakonodaje še razmišljajo, je poudaril. Prilagoditev medijske zakonodaje času je v Sloveniji prvi nujen ukrep pri naslavljanju vprašanja lažnih novic, je še izpostavil minister.
Prešiček se je danes v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU za kulturo, ki so med drugim razpravljali o vprašanju lažnih novic in dezinformacij ter težavah pri urejanju medijskega prostora z vidika tehnološkega razvoja.
To je po ministrovih besedah zelo težko vprašanje, saj je izjemno zahtevno opredeliti, kdaj se prekorači meja med svobodo govora in sovražnim govorom.
"Odvisno je samo, s katere strani gledaš lažno informacijo. Za enega je zelo lažna, za drugega je v bistvu absolutno objektivna in izraža točno to, kar mislimo," je ponazoril težavo in izpostavil, da je treba urejanje teh vprašanj temeljito premisliti.
Ob tem je Prešiček podprl poziv premierja Marjana Šarca k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor, saj da nujno potrebujemo resen in trezen premislek o odgovornosti politike, gospodarstva in vseh akterjev na področju medijev.
Medijsko zakonodajo je treba spremeniti in prilagoditi času
Ministri so danes predstavljali različne rešitve v različnih državah, je pojasnil Prešiček in kot enega od pomembnih ukrepov izpostavil spodbujanje profesionalnega novinarstva, češ da "danes lahko vsak napiše skoraj vse, kar si želi".
Na vprašanje, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija naslovila ta vprašanja, je minister odgovoril, da je treba spremeniti medijsko zakonodajo in jo prilagoditi času. Spremembe so že v pripravi, minister upa, da se bo februarja začela javna obravnava.
Ob tem bo treba po ministrovih besedah premisliti tudi o globah za kršitelje. Ocenil je, da imajo to dobro urejeno v Nemčiji, in povedal, da bodo na ministrstvu analizirali, kako je ta zakonodaja urejena v Evropi. So pa še v fazi razmišljanja, je izpostavil.
Minister je sicer poudaril tudi, da medijska zakonodaja ne more gospodarskemu subjektu dati navodil, kje lahko oglašuje, lahko pa poziva k premisleku, kot je pozval premier. "To je družbeno odgovorno," je poudaril in izrazil veselje, da je politika našla moč, da to jasno pove.
Minister Prešiček je sicer poudaril tudi, da medijska zakonodaja ne more gospodarskemu subjektu dati navodil, kje lahko oglašuje, lahko pa poziva k premisleku, kot je pozval premier.
V SDS kmalu odločitev glede vložitve ustavne obtožbe zoper premiera
V SDS o tem, da bi zoper premierja Marjana Šarca vložili ustavno obtožbo zaradi njegovega odziva na oglaševanje državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražni govor, še premišljujejo. "Odločitev o tem bomo sprejeli v kratkem," je danes povedal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
"O tem smo danes razpravljali v poslanski skupini, a dokončne odločitve še nismo sprejeli. Gre za resno kršitev ustave ter nedopusten pritisk na gospodarske subjekte in vpletanje v neko zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih družb. Predsednik vlade bi moral biti nevtralen, njegova izjava je neprimerna in neustavna," je po pogovorih s predsednikom države Borutom Pahorjem glede izbire guvernerja Banke Slovenije povedal Krivec.
SMC, SD in Levica v izjavi ne vidijo nič spornega
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je po pogovorih s Pahorjem o guvernerju glede te tematike povedal, da je "to legitimna pravica SDS". "Če bo uspela, se po svoje veselim, da bomo v DZ spregovorili o neprimernih, nestrpnih in sovražnih vsebinah," je dejal in dodal, da bi morda tudi s to razpravo lahko preprečili, da "bi besede meso postale".
Tudi vodji poslanskih skupin SMC in SD, Igor Zorčič in Matjaž Han, Šarčeve izjave nista problematizirala. "Tudi mi opozarjamo na problematiko sovražnega govora in se nam v tej luči ne zdi premierjeva izjava v ničemer sporna," je povedal Zorčič. "Šarec je povedal svoje stališče in v tem ga podpiram. Podal je osebno mnenje, ni dal nobene direktive," pa je dodal Han.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je po pogovorih s Pahorjem glede guvernerja o Šarčevi izjavi dejal, da "je naredil korak v pravo smer, a morda malo prekratek, ker bi šel lahko še malo dlje". V Levici so namreč po njegovih besedah predlagali prevetritev strategije upravljanja z državnim premoženjem, v katero bi zapisali, da je oglaševanje v takšnih medijih nedopustno, je pojasnil.
Hrvaško novinarsko društvo (HND) je danes pozdravilo odločitev sveta za elektronske medije, ki je zaradi objave oddaje s sovražno vsebino do migrantov z začasnim odvzemom licence za oddajanje kaznoval šest lokalnih televizij. A kazni bi morale biti strožje, menijo v HND in pričakujejo, da se bo na sovražni govor odzvalo tudi hrvaško tožilstvo.
HND je v današnjem sporočilu za javnost izrazilo nezadovoljstvo, ker meni, da je kazen za televizijske postaje premila, glede na to, da so v sporni oddaji Bujica pozvali k sovraštvu in nasilju do migrantov. Ocenili so, da so v sporni oddaji, ki so jo predvajali 5. novembra, stigmatizirali migrante in razpihovali protimigrantsko histerijo v javnosti.
HND: Kazni bi morale biti strožje
V HND menijo, da bi kazni morale biti strožje. Spomnili so, da so leta 2016 zagrebški televiziji Z1, ki je bila zdaj kaznovana, že odvzeli licenco za tri dni zaradi sovražnega govora do Srbov in pravoslavnih vernikov. Dodali so, da je svet za elektronske medije kljub tej kazni tej televiziji že leta 2017 podelil javna sredstva iz sklada za spodbujanje pluralizma in raznovrstnosti elektronskih medijev.
Pozvali so svet, naj se še bolj odločno odziva na vse bolj pogoste pojave sovražnega govora v hrvaškem medijskem prostoru ter naj si z zainteresiranimi javnostmi in HND prizadeva, da bi na Hrvaškem spremenili zakonodajo in določili konkretne kazenske ukrepe za sovražni govor in diskriminacijo manjših v medijih.
1