Predsednik, ki skače iz ustavnih okvirjev

Pod kandidaturo zdajšnjega predsednika Danila Türka, ki se poteguje za ponovni mandat, se je podpisalo nekaj več kot 13.000 volivcev. Borut Pahor je kandidat SD, pod njegovo kandidaturo pa se je podpisalo tudi 4.456 volivcev. Milan Zver, ki bo na volitvah nastopil kot kandidat SDS in NSi, pa je kandidaturi priložil 30 podpisov poslank in poslancev.

Je 5000 podpisov preveč? Do zdaj se je sicer na vsakih volitvah za predsedniški stolček soočilo med šest in devet kandidatov, največ leta 2002, in sicer devet. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so morda pogoji za vložitev kandidature postavljeni previsoko. Profesorju prava na ljubljanski pravni fakulteti Miru Cerarju se zdijo pogoji sprejemljivi. "Zdajšnja situacija, ko imamo v igri za predsednika le tri kandidate, kaže, da v resnih časih neresni kandidati ne dobijo zlahka podpore volivcev," meni Cerar in dodaja, da imamo letos le tri kandidate predvsem zato, ker se ni poleg njih za kandidaturo odločil nihče, ki uživa širšo družbeno podporo in kredibilnost. "Če bi se katera izmed takšnih osebnosti pravočasno odločila za kandidaturo, bi zanjo zagotovo zbrala več kot 5000 podpisov državljanov," je prepričan Cerar. Podobnega mnenja je tudi nekdanji ustavni sodnik in pravnik Tone Jerovšek. Po njegovem "kandidatura zahteva neko resnost, nek odgovoren pristop". Jerovšek se delno strinja s tem, da imamo letos tudi zaradi omenjenih pogojev le tri kandidate, vendar pa meni, da so imeli tudi ostali iste možnosti, pa niso uspeli. Ne zdi pa se mu prav, da bi z nekaj glasovi ljudje samo privabljali pozornost medijev, potem pa nimajo nobenih možnosti.

Jerovšek: Predsednik v rokah drži skoraj vse pomembne organe zakonitosti Pristojnosti predsednika republike so pri nas določene z ustavo. Predsednik tako denimo razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone in imenuje državne funkcionarje, če tako določa zakon. Pa bi lahko njegove pristojnosti še razširili ali jih je potrebno skrčiti? Jerovšek meni, da naš predsednik nima tako omejenih pristojnosti. "Na podlagi ustave ima seveda osebno omejene pristojnosti, na podlagi zakonodaje pa je naš predsednik dobil pristojnosti, ki daleč presegajo pristojnosti predsednika republike recimo v Nemčiji ali Avstriji. On je namreč predlagatelj cele vrste najodgovornejših funkcij," trdi Jerovšek in dodaja, da predsednik pri nas v rokah drži skoraj vse pomembne organe zakonitosti. Sam meni, da je potrebno predsednikove pristojnosti postaviti v ustavne okvire. Kot je povedal, so pristojnosti predsednika v ustavi taksativno naštete, ne eksemplifikativno (primeroma), in da lahko z zakonodajo pridobiva še druge. Sam pa je do tega zelo skeptičen.

Cerar: Predsednik ima prešibke ustavne pristojnosti glede na to, da je izvoljen na neposrednih volitvah Cerar sicer soglaša s tem, da je zakonsko širjenje ustavnih pristojnosti predsednika republike močno sporno, vendar pa meni, da ima naš predsednik republike prešibke ustavne pristojnosti glede na dejstvo, da je izvoljen na neposrednih volitvah. "Načelno se ne zavzemam za močno vlogo predsednika države, vsekakor pa menim, da bi bilo treba razmisliti o primernosti okrepitve njegovih pristojnosti v postopku oblikovanja vlade ter mu omogočiti, da lahko v najpomembnejših nacionalnih zadevah nekoliko močneje kot zgolj z mnenjem intervenira pri vladi in državnem zboru. Seveda pa zahtevajo te ideje temeljito preučitev in konceptualno nekoliko drugačen pristop k ustavni ureditvi položaja predsednika države." V tem pogledu je podobnega mnenja tudi Jerovšek, ki bi "nekoliko razširil funkcijo predsednika pri imenovanju vlade".

Po vzoru Nemčije? Jerovšek bi se sicer pri ureditvi predsednika republike zgledoval po vzoru ene od držav, kjer je to zgledno urejeno, denimo Zvezne republike Nemčije, od koder smo tudi Slovenci povzeli ustavo. Cerar pa pri tem opozarja, da se je treba tovrstnih razprav lotiti premišljeno, "ne pa tako, kot se dogaja v aktualni politiki, ki tu in tam predsedniku republike s kakšnim zakonom kar na novo 'prilepi' kako pristojnost, ki ni v nobeni konceptualni povezavi z njegovim zdajšnjim ustavnim položajem." Kot je povedal, je eden zadnjih takšnih ponesrečenih primerov zakonska določba, po kateri predsednik države imenuje dva člana sveta RTV Slovenije.

"Predsednik ima toliko politične moči, kolikor ima osebne politične in moralne avtoritete" Prav vsi predsedniški kandidati imajo pripravljen tudi volilni program, ki pa včasih presega njihove pristojnosti. Cerar meni, da ima slovenski predsednik predvsem toliko politične moči, kolikor ima osebne politične in moralne avtoritete. "Prav je, da pred njegovo izvolitvijo poznamo tudi njegova stališča do vseh pomembnejših političnih vprašanj, kajti s svojimi mnenji, javnimi nastopi, pozivi politikom in ljudstvu ter na druge načine se bo lahko za njihovo uresničevanje zavzemal v okviru svojega moralno-političnega vpliva oziroma avtoritete. Pri vsem tem je vsekakor pomembno tudi, koliko ima predsednik osebnega vpliva na posamezne vplivnejše politike, politične stranke, nosilce finančne in ekonomske moči in druge pomembne akterje v družbeni areni."

Programi? "To niso programi. To so namere predsednika, na kaj bo apeliral" Jerovška tovrstni politični programi presenečajo. "Naši kandidati vsi govorijo o celi vrsti zadev, za katere bodo delali, pa tam niso pristojni. To niso programi. To so namere predsednika, na kaj bo apeliral, če bo situacija taka ali drugačna." Dodaja, da "če bodo vse stvari normalne, se predsednik ne more vtikati ne v ekonomsko politiko, ne v finančno, ne v davčno, niti ne v socialno. Če pa prihaja do zelo kriznih razmer, v katerih oblast ni učinkovita ali pa ljudje mislijo, da ni učinkovita, tam pa ima po ustavi pravico, da na takšna vprašanja opozori v parlamentu." Ob tem je Jerovšek spomnil, da je to predsednik Kučan zelo redko uporabljal in izkoriščal. "Takrat ni bila taka kriza, kot je danes." Dodaja, da ni mogoče delati programov na izhodišču "kriza bo večna". Delati programe za pet let naprej po današnji situaciji je zato po njegovem mnenju delno Sizifovo delo.

"Zadržani in previdni" Predsednik republike je v Sloveniji, za razliko od drugih predstavnikov oblasti, nekoliko bolj priljubljen. Cerar se strinja, da gre po izvolitvi to pripisati predvsem temu, da je predsednik izvoljen neposredno. "Na dolgi rok pa je njihova priljubljenost, tako kot pri ostalih politikih, odvisna od uspešnosti njihovega delovanja." To priljubljenost Cerar pripisuje temu, da predsedniki nimajo pomembnejših pristojnosti na ravni tekoče in 'vroče' politike, pri svojih izjavah in pobudah na teh področjih pa so zelo pogosto zadržani in previdni. Tudi Jerovšek meni, da je ugled predsednikov in neka distanca, ki jo ljudstvo ima do vsakokratnega predsednika, predvsem posledica tega, da se predsednik republike ne more zelo zameriti ljudstvu, ker ima malo operativnih pristojnosti. "Ne nazadnje tudi tam, kjer predlaga sodnike in podobno, na koncu vendarle odločajo tisti, ki jih je on predlagal. Ampak potem se sled do tistega, ki jih je predlagal, že zabriše."