Predsednik Gauck: Nemčija bo Sloveniji pomagala pri reformah

Pahor je na skupni novinarski konferenci z nemškim predsednikom Joachimom Gauckom, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Sloveniji, poudaril, da med Slovenijo in Nemčijo obstaja strateško zavezništvo. Gauckov obisk bo to zavezništvo le še poglobil.

Okrevanje Slovenije "Slovenija se vrača," je poudaril Pahor in pojasnil, da Slovenija okreva po hudi recesiji. Pri vračanju naše države na gospodarski in politični oder pa bo pomagala Nemčija.

Ob tem je Pahor poudaril, da so nujne strukturne reforme, če želi Slovenija trajno ohraniti zdajšnje spodbudne gospodarske kazalnike. Nemčiji je to uspelo pred desetimi let, ne zlahka, a ji je, je spomnil Pahor na nemške reforme.

Nemčija ne diktira Sloveniji Gauck je poudaril, da je Nemčija kot prva članica EU leta 1991 priznala Slovenijo. "Slovenija je za Nemčijo pomemben del EU," je zatrdil. Kot je dejal, je glede Slovenije realističen optimist.

Nemčija bo Sloveniji stala ob strani pri reformah in ji pomagala z nasveti. "Nemčija ne diktira Sloveniji, kaj mora narediti. Samo ponuja svoje izkušnje," je pojasnil. Pahor je ob tem dodal, da ne delajo reform, ker bi želeli ugoditi Nemčiji ali Bruslju, ampak ker je to v našem interesu.

Kultura soglasja Kot enega od nasvetov oziroma pomoči je nemški predsednik izpostavil t. i. kulturo soglasja, to je sodelovanja med delodajalci in delojemalci v Nemčiji. Te izkušnje oziroma kulturo soglasja želijo prenesti tudi v Slovenijo.

Gauck in Pahor sta se pogovarjala tudi glede ukrajinske krize in Zahodnega Balkana. Kot pravi nemški predsednik, delita državi skupno oceno razmer v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu.

(Ne)zanemarjanje Zahodnega Balkana Pahor je poudaril, da je bil Krim zaseden tudi zato, ker mogoče politika EU ni bila vedno popolnoma dosledna. Izpostavil je tudi Zahodni Balkan in dejal, da ga ne smemo zanemariti.

Slovenija kot srednjeevropska država razume svojo odgovornost za spravo na Zahodnem Balkanu, je dejal in dodal, da je za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Na vprašanje, ali je Srbija šibka točka oziroma ali je naklonjena Rusiji, je slovenski predsednik odgovoril, da ima Slovenija s Srbijo odlične odnose.

Omahovanje med Brusljem in Moskvo Ima občutek, da si Srbija želi priti v EU. Se bo pa v delu srbske javnosti pojavilo omahovanje, če bo morala izbirati med Brusljem in Moskvo. Zato razume interes Beograda za širitev EU, na drugi strani pa zadržanost do širitve Nata. Gauck je dejal, da že dolgo vemo, da je Srbija tesno povezana z Rusijo. To je globoko v kolektivni mentaliteti, saj imajo Srbi tradicionalne stike z Rusijo. Toda na drugi strani EU ponuja podobo prostora svobode in lepše prihodnosti. Prepričan je, da si srbski politični razred želi v EU, vprašanje pa je, kako bo v to prepričal ljudi. Sam Srbijo vidi kot del EU.