Nedelja, 23. 4. 2023, 9.00
1 leto, 8 mesecev
Predsednica republike v ponedeljek na uradnem obisku v Avstriji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,25
3
Predsednica se je v pripravah na obisk na Dunaju v četrtek sešla s predstavniki manjšine, ki so med izzivi, s katerimi se soočajo, kot trenutno najpomembnejša izpostavili prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v ponedeljek na uradnem obisku v Avstriji. Na Dunaju jo bo sprejel avstrijski kolega Alexander Van der Bellen. V ospredju obiska bodo teme, pomembne za varno prihodnost obeh držav in njunih ljudi, EU in planeta. Posebno pozornost bosta predsednika posvetila slovenski manjšini v Avstriji.
Pirc Musarjeva se je z Van der Bellenom prvič sešla decembra lani, ko je avstrijskega predsednika na uradnem obisku v Sloveniji gostil njen predhodnik Borut Pahor.
Pred odhodom na Dunaj je poudarila, da se veseli srečanja z avstrijskim predsednikom, ker v njem vidi iskrenega in pronicljivega sogovornika o temah, ki ju povezujejo kot državnika in voditelja dveh sosednjih in prijateljskih držav, predvsem pa so pomembne za lepo in varno prihodnost ljudi, Evropske unije in planeta, so sporočili iz njenega urada.
V ospredju kampanje Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN je vodna diplomacija
Med globalnimi temami bosta predsednika po napovedih izpostavila podnebne spremembe in z njimi povezane ukrepe za izpolnitev ciljev pariškega podnebnega sporazuma in evropskega zelenega dogovora, ohranitev biotske raznovrstnosti in dejavnosti na področju vodne diplomacije.
Vodna diplomacija je tudi v ospredju kampanje za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v letih 2024 in 2025.
Predsednika bosta spregovorila tudi o aktualnih evropskih temah in Zahodnem Balkanu. Slovenija in Avstrija delita razumevanje, da je regija Zahodnega Balkana del Evrope, in si prizadevata za pospešitev širitve Unije na države regije. Predsednica Pirc Musar bo sogovorniku v zvezi s tem predstavila načrte za nadaljevanje in nadgradnjo sodelovanja z državami regije v okviru pobude Brdo − Brioni, so sporočili iz njenega urada.
Spregovorila bosta o položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji
Ena od pomembnih tem bo vojna v Ukrajini in z njo povezan porast dezinformacij in lažnih novic, ki so postale del hibridnega načina vojskovanja.
Posebno pozornost bosta Pirc Musarjeva in Van der Bellen namenila položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Slovenci v Avstriji tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, Koroški in Štajerski, po ocenah na spletni strani slovenske vlade pa jih je okoli 50 tisoč. Slovenci sicer danes živijo tudi v drugih delih Avstrije, največ na Dunaju, v Gradcu in Salzburgu.
Predsednica se je v pripravah na obisk na Dunaju v četrtek sešla s predstavniki manjšine, ki so med izzivi, s katerimi se soočajo, kot trenutno najpomembnejša izpostavili prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika.
V uradu predsednice republike poudarjajo, da Pirc Musarjeva podpira prizadevanja slovenske narodne skupnosti za čimprejšnjo dolgoročno in sistemsko ureditev manjšinskih pravic, med katere sodijo pravica do zagotavljanja kakovostnega izobraževanja v slovenskem jeziku od vrtca naprej, sprememba avstrijskega zakona o narodnih skupnostih ter reforma avstrijskega dvojezičnega sodstva. Van der Bellen je ob obisku v Sloveniji decembra lani priznal, da je obravnava slovenske manjšine v Avstriji "vse prej kot zgledna".
Avstrija medtem že nekaj časa poziva k uradnemu priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji tako na dvostranski kot na evropski ravni. Pahor je ob obisku Van der Bellena lani pojasnil, da pravice nemško govoreče skupine ureja dvostranska pogodba, t. i. kulturni sporazum, državni zbor pa ne razmišlja o spremembi statusa, da bi to postala manjšina.
Odnosi med državama so dobri
Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so prijateljski in dobri, je pa v zadnjem času tako Ljubljano kot tudi pripadnike slovenske manjšine vznemirila odločitev Dunaja, da podaljša nadzor na meji med članicama schengenskega območja. Avstrija je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla že leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga vsakega pol leta podaljšuje za šest mesecev. Podaljšanje je že napovedala tudi za prihodnjih šest mesecev.
Slovenija ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU iz leta 2021, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU, pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji ukinila.
To bo tretja sosednja država, ki jo bo obiskala predsednica
V okviru uradnega obiska bo predsednica republike obiskala muzej Belvedere, kjer si bo ogledala razstavo Klimt. Po navdihu Van Gogha, Rodina, Matissa ..., obisk pa bo sklenila na sprejemu za Slovence, ki živijo, delajo in ustvarjajo na Dunaju.
Avstrija je ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. Glede na podatke na spletni strani Izvozno okno se je lani uvrstila na četrto mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije po blagovni menjavi. Ta je v letu 2022 dosegla skoraj 8,4 milijarde evrov − Slovenija je v Avstrijo izvozila za 3,6 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 4,78 milijarde evrov.
Državi sodelujeta tudi v kulturi, znanosti in umetnosti, pa tudi v mednarodnih organizacijah.
Stiki med najvišjimi predstavniki Slovenije in Avstrije so pogosti. Med drugim je bil v zadnjem letu dni tedanji predsednik republike Pahor na obisku v Avstriji in Van der Bellen v Sloveniji, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dvakrat obiskala Dunaj, v Sloveniji pa sta bila avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg junija lani ter obrambna ministrica Klaudia Tanner februarja letos.
Avstrija je tretja sosednja država, ki jo bo obiskala Pirc Musarjeva, odkar je decembra lani prevzela položaj. Kot prvo je februarja obiskala Hrvaško, ta teden je bila na Madžarskem, v drugi polovici maja pa odhaja na obisk v Rim.
3