Sreda, 1. 9. 2021, 16.47
3 leta, 2 meseca
Predlagane denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
13
V zadnjih mesecih se je pred državnim zborom zgodilo več napadov na poslance.
DZ bo v okviru obravnave predloga novele zakona o javnem redu in miru odločal tudi o uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Predlog dopolnila, ki so ga vložili poslanci koalicije, je pripravilo notranje ministrstvo, z njim pa soglaša tudi vlada.
Vlada je predlog novele zakona o javnem redu in miru v parlamentarno proceduro vložila maja letos. K predlogu pa so poslanske skupine koalicijskih SDS, NSi in SMC vložile nekaj dopolnil.
S predlaganimi dopolnili, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in s katerimi se sledi tudi pripombam zakonodajno-pravne službe DZ, vlada soglaša, so sporočili po dopisni seji vlade.
Kazen za vpitje na uradno osebo
Z enim od dopolnil bi tako v zakonu določili, da se z globo od 500 do tisoč evrov kaznuje osebo, ki "se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".
"Glede na intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države v zadnjem času se bodo taki primeri nedostojnega vedenja lahko prekrškovno procesirali tudi, če bodo takšna ravnanja osebno zaznale pooblaščene uradne osebe na kraju kršitve," so pojasnili v vladnem sporočilu.
Letošnje poletje več napadov
V začetku poletja, ob obravnavi zakona o nalezljivih boleznih v DZ, je bilo več poslancev žrtev napadov nasprotnikov rešitev iz zakona. Vodje poslanskih skupin so po teh dogodkih ocenili, da je treba spremeniti varovanje DZ. Zaradi pomislekov o pasivnosti policistov pri varovanju DZ je generalni direktor policije Anton Olaj odredil strokovni nadzor nad delom policijske enote, ki varuje DZ. Po nadzoru so trije vodilni na Policijski upravi Ljubljana tudi dobili opomine pred odpovedjo. V koalicijskih vrstah pa so pozivali tudi k spremembi kazenskega zakonika, da bi napad na predstavnike oblasti postal kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne več le na predlog oškodovanca. Na ministrstvu za pravosodje predlog še pripravljajo.
Predlog novele zakona o javnem redu in miru je sicer že ob vložitvi predvideval posege v 25 od skupno 30 členov zakonskega besedila. Zakonodajno-pravna služba DZ je glede tega že opozorila, da je ob tako obsežnih spremembah treba pripraviti nov zakon, in ne novelo. S predlogom novele bi sicer zamenjali še vedno veljavno izražanje kazni v tolarjih z evri.
Redarji z dodatnimi pristojnostmi
Med glavnimi rešitvami v predlogu novele so sicer na ministrstvu izpostavili preprečevanje opravljanja nalog samoorganiziranim združbam s tendenco izvajanja zakonskih nalog organov oblasti, širitev nabora upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe, ter uvedbo prekrška, storjenega s hrupom.
Poleg tega bi ministrstvo z novelo občinskim redarjem podelilo dodatne pristojnosti, med drugim za nadzor nad storjenimi prekrški povzročanja hrupa, prenočevanja na javnem kraju ter nad zbiranjem prostovoljnih prispevkov.
Na predlagan ukrep, ki uvaja denarno kazen za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih, pa so se kritično odzvali v opozicijski stranki Levica. Po njihovi oceni ukrep dokazuje, da je "jeza ljudi popolnoma upravičena".
Kot so zapisali v odzivu na Facebooku, je predlog po njihovem mnenju "aroganten poskus utišanja protestov proti tistim, ki privatizirajo zdravstvo, ropajo prebivalstvo in obdarujejo najbogatejše, zlorabljajo reševanje koronakrize, zatirajo kritike in rušijo javne institucije".
V LMŠ medtem opozarjajo, da je to še eden izmed represivnih načinov, s katerim vlada poskuša utišati vse državljane, ki bi na kakršenkoli način izražali kritiko nad njeno politiko. Ukrep je kot škodljiv ocenil tudi vodja poslancev SD Matjaž Han.
13