Petek, 15. 11. 2024, 14.15
1 mesec
Podpisane kolektivne pogodbe za uveljavitev plačne reforme #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,20
Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe za uveljavitev plačne reforme. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig, tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek ga vidita kot velik dosežek. Število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisu dokumentov, meni premier. Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike je podpisal tudi sindikat Fides.
Premier Robert Golob je današnji dan označil za krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov.
Kot je navedel predsednik vlade, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo. "Današnji dan je zanje dejansko nekaj zgodovinskega," je dejal premier.
Premier je poudaril, da je bil sporazum dosežen skozi socialni dialog, v katerem so se ves čas držali osnovnih pravil spoštljivega dialoga. Po njegovih besedah so dokazali, da je ravno ta pot "edina, ki lahko daje dolgoročno vzdržne rezultate".
"Takega koraka brez spoštovanja obeh strani ne bi mogli nikoli doseči, tudi zaradi tega, ker je toliko različnih interesov. Vendar smo pokazali, da se da. Ni bilo vedno enostavno, ni bilo hitro, ne glede na to pa je rezultat to, kar smo si vsi skupaj želeli," meni.
Golob je današnji dan označil za krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Kot je navedel, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo. "Današnji dan je zanje dejansko nekaj zgodovinskega," je dejal premier.
Premier je poudaril, da je bil sporazum dosežen skozi socialni dialog, v katerem so se ves čas držali osnovnih pravil spoštljivega dialoga. Po njegovih besedah so dokazali, da je ravno ta pot "edina, ki lahko daje dolgoročno vzdržne rezultate".
"Takega koraka brez spoštovanja obeh strani ne bi mogli nikoli doseči, tudi zaradi tega, ker je toliko različnih interesov. Vendar smo pokazali, da se da. Ni bilo vedno enostavno, ni bilo hitro, ne glede na to pa je rezultat to, kar smo si vsi skupaj želeli," meni.
Med podpisniki tudi Fides
V zdravniškem sindikatu Fides so sprejeli odločitev, da pristopijo k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Kljub temu pa večji del stavkovnih zahtev še naprej ostaja neuresničen in predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj, so sporočili. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki se je začela 15. januarja, se tako nadaljuje.
Odločitev o pristopu k podpisu aneksa pa po navedbah Fidesa ne pomeni prekinitve stavke zdravnikov in zobozdravnikov ali odstopa od preostalih stavkovnih zahtev. Napovedali so, da bodo nadaljevali s stavkovnimi aktivnostmi za dosego ostalih ciljev iz prvotnih in razširjenih stavkovnih zahtev. "Tako tudi uvrstitve delovnih mest v plačne razrede ne glede na podpis aneksa štejemo kot neusklajene in kot tematiko, ki bo še naprej predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj," so poudarili. Stavkovna pogajanja se nadaljujejo v sredo.
Več podrobnosti smo objavili v tem članku:
Podpisanih še več drugih pogodb
Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov so danes poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 14 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora o uvrstitvah delovnih mest in nazivov s področja zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture.
Izpolnjeni so tudi pogoji za uveljavitev vseh panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam. Vsako je namreč podpisal vsaj en reprezentativni sindikat, kar zadostuje za njihovo veljavnost.
Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce ta teden zavrnili parafiranje dokumentov, so k podpisu pristopili tudi nekateri sindikati iz tega stebra.
Dolgotrajna pogajanja
Kot je še navedel Golob, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo in tako niso mogli napredovati.
Premier je izpostavil še spoštljiv dialog v pogajanjih in pojasnil, da ni bilo vedno enostavno in ni bilo hitro, ampak rezultat pa je to, kar so si vsi skupaj želeli. Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek.
Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek
Po Štrukljevih besedah je treba sicer verjetno še počakati na odgovor na to, ali so uredili plačni sistem in položaj zaposlenih v javnem sektorju tako, kot je treba. Bi pa morala po njegovem prepričanju plačna reforma zavreti oz. preprečiti odhajanje kadrov iz javnega sektorja, spodbuditi mlade strokovnjake, da bi se vključevali v javni sektor, in krepiti kakovostne javne storitve.
Če reforma ne bo proizvedla teh učinkov, pa se bo treba "čim prej lotiti tudi drugih dodatnih ukrepov, kajti za Slovenijo je kakovostni javni sektor izjemno dragocena primerjalna prednost pred drugimi državami in bi morali storiti vse, da jo ohranimo", je prepričan Štrukelj.
Kot je dejal, so danes, po dveh letih pogajanj, dobre volje in veseli, ni pa bilo vedno tako. "Včasih smo se tudi jezili drug na drugega, bili besni en na drugega, pa vendar vztrajali skupaj do konca, zato je veselje upravičeno," je dodal.
Opravljeno veliko delo v dveh letih pogajanj je izpostavil tudi Počivavšek. "Če sem ob sprejemanju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju rekel, da gre za hišico iz kart, lahko danes ugotovimo, da nam je to hišico uspelo v teh zaključnih pogajanjih utrditi in pripeljati do zaključka. Veliko število sindikatov, ki so danes podpisali dokumente, ki so bili na mizi, daje priznanje našim prizadevanjem v teh pogajanjih," je dejal.
Počivavšek verjame, da je "vzajemno popuščanje obeh strani v tem procesu tudi na neki način odraz solidarnosti", kar bi moralo biti pomembno sporočilo današnjega dogodka. Izpostavil je, da so rešili problematiko uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, kar da se je morda še pred kratkim zdelo nemogoče.
Poudaril pa je, da plače niso edina težava, s katero se srečujejo javni uslužbenci, in da bo potreben napor tudi na drugih področjih za izboljšanje njihovega položaja. Po njegovih besedah jih čaka še veliko dela tudi z ozaveščanjem javnosti in javnih uslužbencev o tem, kaj sistem prinaša, prav tako jih čaka relativno zahtevno obdobje implementacije novega plačnega sistema.
Tako kot Golob sta tudi Štrukelj in Počivavšek poudarila pomen socialnega dialoga in spoštovanja socialnega partnerstva. "Ni dvoma, da je tudi vlada morala narediti pomembno pot do tega, da smo prišli skupaj, in to je seveda dragoceno," je dejal Štrukelj. Po Počivavškovih besedah pa je zahteven pogajalski proces prispeval h krepitvi socialnega dialoga in tudi k zaupanju med sindikalisti in vladnimi pogajalci.
Zvišanja plač v celoti najpozneje do 2028
Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190 tisoč zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.
Zvišanja bi se namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvi predviden 1. januarja 2025 in zadnji 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in DS, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.
Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto zdajšnjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1.253,90 evra, najvišja 8.821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.
Na vladni strani poudarjajo, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, plačni sistem pa bo omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje novih zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.
Največja prenova plačnega sistema po letu 2008
Zaposleni v javnem sektorju so v obstoječi plačni sistem vstopili v letu 2008. A se je že kmalu pokazalo, da tudi nov plačni sistem ni brez pomanjkljivosti. Že ob prehodu v nov sistem so bile posamezne skupine nezadovoljne z vrednotenjem njihovega dela. Ob varčevanju zaradi finančne in gospodarske krize v letih, ki so sledila, neusklajevanju plač z inflacijo in ločenih dogovorih s posameznimi skupinami, ki so uspele izboljšati svoj položaj, se je nezadovoljstvo še krepilo.
Da se bodo lotili sprememb v plačnem sistemu in odprave anomalij, so vlada in sindikati predvideli v več dogovorih. Različni predlogi so bili na mizi tudi v času prejšnjih treh vlad. Aktualna vlada je oktobra 2022, slabe štiri mesece in pol po nastopu mandata, s sindikati podpisala dogovor, ki je vključeval tudi zavezo o pristopu k pogajanjem o celovitih spremembah plačnega sistema in vzporednih pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij, nastalih v obdobju po letu 2018.
Sprva so načrtovali, da bi pogajanja sklenili do 30. junija 2023, a so se roki zamikali. S prvimi izhodišči za plačno reformo je vlada pred sindikate prišla februarja 2023. Ker večmesečna pogajanja niso pripeljala do dogovora, so sindikati po poletju vse bolj napovedovali zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Vsaj nekoliko je razmere konec leta umiril dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki ga je s sindikati dosegel finančni minister Klemen Boštjančič, ki je po odstopu Sanje Ajanović Hovnik z mesta ministrice za javno upravo prevzel vlogo glavnega vladnega pogajalca.
Še vedno pa se je vlada soočala z najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije, ki še traja. Stavkali so zaposleni na upravnih enotah, še vedno poteka stavka operaterjev številke 112. Protestirali so tudi sodniki, ki so bili nato na podlagi ustavne odločbe že deležni povišanja plač za 12,35 odstotka.
Pogajanja potekala tako na krovni ravni kot tudi v okviru stebrov
Pogajanja med vlado in sindikati so potekala na več ravneh. Ob krovnih, na katerih sodelujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, so se pogajali še po dejavnostih, torej v okviru predvidenih plačnih stebrov. Rešitve pa so premlevali tudi v okviru več delovnih skupin.
Krovna pogajanja so pripeljala do podpisa izjave o usklajenosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je bil konec oktobra že sprejet v DZ. Po sprejetju zakona so parafirali še kolektivno pogodbo za javni sektor in teden dni zatem aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej.
Plače funkcionarjev, med katere sodijo poslanci, se urejajo v že sprejetem zakonu, medtem ko se plače direktorjev, ravnateljev in tajnikov določajo z uredbo, ki jo bo morala sprejeti vlada.
Predmet stebrnih pogajanjih so bila specifična vprašanja v posameznih delih javnega sektorja, predvsem pa uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede, torej konkretna povišanja plač. Nove uvrstitve so vključene v kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, na dveh od predvidenih štirih plačnih stebrih za javne uslužbence pa sta za podpis pripravljena še dva t. i. stebrna dogovora.
Plačnih stebrov je sicer skupno pet, še funkcionarski. A se plače funkcionarjev urejajo v že sprejetem zakonu. Medtem ko se plače direktorjev, ravnateljev in tajnikov (plačna skupina B), ki so sicer vključeni v različne stebre, določajo z uredbo, ki jo bo morala sprejeti vlada. Prav tako bo morala sprejeti uredbi še za plačne uvrstitve v javnih zavodih, agencijah in skladih ter za uvrstitve formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski.
Za uveljavitev reforme ključen današnji podpis
Na podpis danes čakajo vse kolektivne pogodbe oziroma aneksi k tem pogodbam ter dogovori. Kvorum, po katerem je za veljavnost potreben podpis večine reprezentativnih sindikatov, je z zakonom določen samo za kolektivno pogodbo za javni sektor, in sicer je zahtevana "večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja", so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Za dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju kvorum zakonsko ni predviden, na vladni strani pa pričakujejo, da bodo tisti sindikati, ki bodo podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpisali tudi dogovor, ter da bodo upoštevali, da sta oba akta veljavna, če bosta imela večinsko podporo.
Dodaten pogoj za uveljavitev reforme pa je, da je podpisano tudi zadostno število aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, in sicer bi morale biti te podpisane za najmanj štiri plačne skupine. Za veljavnost panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb sicer zadostuje podpis enega reprezentativnega sindikata, pri čemer na ministrstvu za javno upravo menijo, da bi to moral biti sindikat, ki je reprezentativen za celotno dejavnost.
Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, zavrnili parafiranje dokumentov, je v ospredju predvsem vprašanje uveljavitve kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Posamezni sindikati tega stebra odločitve glede podpisa še niso sporočili.
Če za uveljavitev reforme vsi pogoji ne bodo izpolnjeni, je dogovor med vlado in sindikati, da bo vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Če bo podpisov dovolj, pa bodo morali v javnem sektorju izpeljati vse potrebno za prehod na nov sistem, na ravni posameznega proračunskega uporabnika bo treba sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest, na njihovi podlagi pa skleniti pogodbe oziroma anekse k pogodbam o zaposlitvi posameznikov.
