Petek, 9. 11. 2018, 10.39
6 let
Poteza zavarovalnic, ki jasno kaže, da je javno zdravstvo v krizi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,64
38
Zaradi dolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu so tudi pri nas v porastu tako imenovana dodatna zdravstvena zavarovanja brez čakalnih dob.
V luči dolgih čakalnih dob v javnem zdravstvu smo v Sloveniji v zadnjem obdobju priča porastu tako imenovanih zdravstvenih zavarovanj brez čakalnih dob. Gre za dodatna zdravstvena zavarovanja, ločena od javnega sistema in namenjena kritju stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev. Čeprav tovrstni nadomestki samoplačništva nekako razbremenjujejo čakalne vrste v javnem zdravstvu, pa si marsikdo ne more zatiskati oči pred tem, da je takšen zavarovalniški produkt mogoč samo zato, ker je z javnim zdravstvom nekaj hudo narobe.
Zdravstveno zavarovanje za pokritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev pri nas izvajajo vse tri glavne zdravstvene zavarovalnice. "Zavarovancu omogočamo hiter dostop do zdravstvenih storitev brez čakalne dobe zunaj mreže javne zdravstvene službe ter plačilo stroškov teh zdravstvenih storitev," pojasnjujejo pri Adriatic Slovenica (AS).
Pri Vzajemni poudarjajo, da gre za uveljavljanje storitev v zasebni mreži izvajalcev, povsem na stroške zavarovanja, kar ne obremenjuje javnega sistema: "Še več, s tem ko posameznik vstopi v povsem zasebno mrežo k našim izvajalcem in izstopi iz javnega sistema, tega celo razbremeni in sprosti mesto za nekoga, ki tega zavarovanja nima."
Zavarovalnice samoplačnikom ponujajo zasebno mrežo izvajalcev
Pri Triglavu podobno kot pri prej omenjenih zavarovalnicah pojasnjujejo, da "zavarovance pošiljajo k izvajalcem, ki ponujajo samoplačniške storitve, v večini primerov so to zasebniki in zasebne zdravstvene ustanove". Pri Vzajemni ponujajo tudi možnost pregleda in zdravljenja v tujini, pri AS se pohvalijo z lastno ambulanto, v okviru katere delujejo strokovnjaki s področja medicine.
Zavarovanec pravice do omenjenih storitev uveljavlja na podlagi zahtevka in dokazila, na primer na podlagi napotnice osebnega zdravnika ali izvida zdravnika specialista. Pri Triglavu pravijo, da storitev v povprečju opravijo v manj kot sedmih dneh, pri AS je bil leta 2017 povprečen čas izvedbe zdravstvene storitve sedem dni. Pri Vzajemni poudarjajo, da pregled pri specialistu uredijo v petih, preiskave v sedmih dneh, če zavarovanec potrebuje operacijo, pa pride na vrsto v dveh tednih.
Cene omenjenih zavarovanj so odvisne od starosti zavarovanca in izbranega paketa zavarovanja oziroma obsega kritij stroškov. Zavarovanec, star 37 let, bi pri Triglavu za premijo, odvisno od vrste in obsega zavarovanja, odštel od 9,43 do 16,54 evra mesečno. Pri Vzajemni mesečna premija za 35-letnico znaša 25,91 evra (vključeni pregledi, preiskave in operativni posegi). Pri AS mesečna premija za zavarovanca, starega 30 let, znaša od 7,56 do 13,59 evra.
"Če so čakalne dobe neznosne, ima to zavarovanje tržno vrednost"
Mednarodno priznani imunolog in specialist klinične mikrobiologije Alojz Ihan poudarja, da se ne gre zgražati nad zavarovalnicami, ki so dokazale, da se znajo odzivati na realnost, in ki so izkoristile brezpravno stanje, ki vlada na področju zdravstva: "Če so čakalne dobe neznosne, potem ima to zavarovanje tržno vrednost. Tisti trenutek, ko bodo vrste znotraj sprejemljivih medicinskih smernic, takšno zavarovanje v našem sistemu ne bo imelo nobene tržne vrednosti."
"V socializmu smo imeli črni trg kavbojk in pralnega praška. Tisti hip, ko meje niso več preprečevale uvoza omenjenih izdelkov, takšen tržni model ni imel več nobene vrednosti. V zdravstvu pa se zdaj dogaja ravno obratno," pojasnjuje zdravnik imunolog Alojz Ihan.
Storitve, ki se tržijo v okviru omenjenega zavarovanja, po njegovih besedah kažejo, kje sistem ne izpolnjuje tistega, kar bi moral. Čeprav akt zavarovalnic sam po sebi ni negativen, kot pravi Ihan, to ni dobro za javno zdravje in zdravstveno politiko: "S sistemskega vidika je to katastrofa, ker normalizira različen dostop do zdravstvenih storitev glede na socialni status. Tisti, ki imajo sredstva, lahko pridejo do hitrejše diagnostike bolezni, medtem ko si drugi tega ne morejo privoščiti."
V sistemu, kjer se zapisane obveznosti do zavarovanca uresničujejo, takšen tržni model po besedah Ihana sploh ni mogoč: "V socializmu smo imeli črni trg kavbojk in pralnega praška. Tisti hip, ko meje niso več preprečevale uvoza omenjenih izdelkov, takšen tržni model ni imel več nobene vrednosti. V zdravstvu se zdaj dogaja ravno obratno."
Muževič: Zavarovalnice tržijo nekaj, kar nam pripada že po ustavi
Družinski zdravnik Igor Muževič se strinja, da omenjena poteza zavarovalnic po eni strani dejansko razbremenjuje sistem javnega zdravstva. "Namesto da bi šel zavarovanec z napotnico osebnega zdravnika v javni zdravstveni sistem in povečeval čakalne vrste, bo s tem skrajšal vrsto. Nekdo, ki si te oblike zavarovanja ne more privoščiti, bo zaradi tega prej prišel na vrsto," poudarja Muževič.
Ker napotnica osebnega zdravnika, na podlagi katere zavarovalnice bolnika napotijo na pregled k specialistu, ni uveljavljena, to za javno zdravstveno blagajno po njegovih besedah ne predstavlja nobenega stroška.
Družinski zdravnik Igor Muževič podobno kot Alojz Ihan poudarja, da je takšna storitev zavarovalnic lahko ekonomsko vzdržana le, če zdravstveni sistem ne deluje: "V ustavi in zakonodaji je jasno zapisano, kaj mora ponujati obvezno zdravstveno zavarovanje. To tega očitno ne ponuja, drugače ta produkt ne bi obstajal."
Čeprav vzporedni sistem zavarovalnic razbremenjuje javni zdravstveni sistem, pa zavarovalnice po drugi strani dejansko tržijo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "To pomeni, da tržijo nekaj, kar nam pripada že po ustavi. S tem nam sporočajo, da imamo v Sloveniji protiustavno ureditev zdravstva, saj ne dobimo pravic iz obveznega zavarovanja, za katere vplačujemo," pojasnjuje vodja sindikata Praktikum, ki združuje zdravnike družinske medicine.
Podobno kot Ihan tudi Muževič poudarja, da mora biti za nastanek in ekonomsko vzdržnost takšne zavarovalniške storitve izpolnjen predpogoj, da zdravstveni sistem ne deluje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne ponuja tega, kar bi moral ponujati zavarovancem, pravi Muževič: "V ustavi in zakonodaji je jasno zapisano, kaj mora ponujati obvezno zdravstveno zavarovanje. To tega očitno ne ponuja, drugače ta storitev ne bi obstajala."
Zakaj ni mogoče uveljavljati povračila stroškov iz obveznega zavarovanja?
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poudarjajo, da pri omenjenem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki ga tržijo zavarovalnice, nimajo nobenih dodatnih stroškov. "Bolnik se odloči, ali bo uveljavljal napotnico v breme obveznega zavarovanja ali se bo odločil za samoplačniško zdravljenje. Če se bolnik odloči za drugo, ne nastanejo dodatni stroški za ZZZS," pojasnjuje direktor sektorja za odnose z javnostmi pri ZZZS Damjan Kos.
Muževič medtem opozarja, da zdravstvene zavarovalnice Slovencem ponujajo to, kar jim ZZZS ponuja v tujini: "Če bi kot zdravnik ortoped delal nekje ob meji z Madžarsko in bi k meni prišel bolnik z napotnico za ortopeda, bi moral bolnik to plačati. Če je zavarovan, mu zavarovalnica to vrne. Če bi jaz imel ambulanto na Madžarskem in bi isti pacient z isto napotnico prišel k meni, bi mu ZZZS vrnil denar. Takšno ureditev imamo pri nas in to je v nasprotju z evropskim pravnim redom."
Direktor sektorja za odnose z javnostmi pri ZZZS Damjan Kos poudarja, da bi bil sistem povračil stroškov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za zavarovance precej neugoden. Sprememba dozdajšnje ureditve po njegovem mnenju ni smiselna, saj bi imel od nje korist zasebni, ne javni interes.
Na ZZZS poudarjajo, da je bila omenjena ureditev že predmet polemik samoplačniških izvajalcev. Eden od zobozdravnikov je pred sodiščem sprožil tudi sodni spor, ker mu ZZZS ni povrnil stroškov storitev, ki jih je opravil v zobozdravniški ambulanti v Sloveniji. "Zadeva je zdaj na ravni druge stopnje. Višje sodišče je zavrnilo omenjeno tožbo in priznalo, da je ZZZS ravnal pravilno," razlaga Kos.
Tako kot v večini evropskih držav tudi pri nas nimamo uveljavljenega sistema povračil stroškov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na način, da bi bolnik najprej plačal storitev, potem pa od ZZZS zahteval povračilo stroškov. "To bi bilo za zavarovance precej neugodno. V primeru bolnišničnega zdravljenja bi morali plačati nekaj sto oziroma tisoč evrov, v primeru zahtevnejših operacij najeti celo posojilo, potem pa pri zavarovalnici zahtevati povračilo," poudarja Kos.
Edino izjemo je po njegovih besedah prinesla evropska direktiva, ki omogoča, da bolnik v tujini na podlagi napotnice uveljavlja ambulantno storitev, so pa iz omenjene pravice izključene vse bolnišnične storitve, ki zahtevajo bivanje v bolnišnici in prenočitev bolnika v tujini. Sprememba dozdajšnje ureditve ni smiselna, saj bi od nje imel korist zasebni, ne javni interes, meni Kos.
Ihan: To je resen signal za zdravstveno politiko
Poteza zavarovalnic je po besedah Ihana vsekakor alarm za ministrstvo za zdravje, da nekaj spremeni, ali pa znak, da se moramo v Sloveniji sprijazniti z javnim zdravstvom, ki bo za tri stopnje slabše od zasebnega: "To je zelo resen signal, ki ga mora zdravstvena politika vzeti na način, da vzame katalog zavarovalnic in poskuša vse privlačne postavke v tem katalogu narediti neprivlačne."
Zavarovalnice so se po njegovih besedah za takšno ponudbo zagotovo odločile tudi zato, ker se je v prejšnjem vladnem mandatu nakazovala možnost, da se bo ukinil "nesmiseln" sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pravi Ihan. "Izvrstno je, da so zavarovalnice to naredile in jasno pokazale, katere zaveze javnega zdravstva niso izpolnjene do te mere, da jih je mogoče spet prodati ljudem, ki so jih že enkrat plačali," poudarja Ihan.
Zavarovalnice so pokazale, katere zaveze javnega zdravstva niso izpolnjene do te mere, da jih je mogoče še enkrat prodati ljudem, poudarja Alojz Ihan.
Da imamo v Sloveniji težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev, se zavedajo tudi na ZZZS. Po besedah Kosa se je težava čakalnih dob povečala v času zadnje gospodarske krize, saj so se sredstva za zdravstvo zniževala, zaradi staranja prebivalstva pa ni bilo mogoče slediti vsem potrebam ljudi po dodatnih zdravstvenih storitvah.
Kos: ZZZS vedno več storitev plača količinsko neomejeno
Kot poudarja Kos, se program storitev, ki ga ZZZS dodatno zakupi, od konca recesije oziroma leta 2014 postopoma širi: "V letošnjem letu velja določba, da ZZZS bolnišnicam in zdravstvenim domovom, pa tudi zasebnikom s koncesijo vedno več storitev plača količinsko neomejeno. To velja za magnetno resonanco, preiskave na aparatu, rentgen, ultrazvok ... Količinsko neomejeno letos plačamo tudi določene bolnišnične operacije, na primer endoprotezo kolka oziroma kolena, pri ortopedu pa vse prve preglede."
Problem čakalnih dob je po njegovih besedah treba rešiti z dodatnim financiranjem. "Ko bo dostopnost boljša, bo odpadla tako potreba po zdravljenju v tujini kot po dodatnih zavarovanjih," pojasnjuje Kos in dodaja, da sicer vedno obstaja določen odstotek ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov raje kot po javnih posežejo po samoplačniških zdravstvenih storitvah.
"Skoraj 25 odstotkov Slovencev danes nima svojega izbranega osebnega zobozdravnika v breme ZZZS. Recimo, da se tretjina teh za to ne odloči zaradi zanemarjanja svoje ustne higiene, vendar pa preostali hodijo k zasebnikom, čeprav bi si zobozdravnika lahko izbrali v javni mreži," še pojasnjuje Kos.
38