stanovanja
Petek, 20. 6. 2025, 14.45
7 minut
V DZ podpora tudi zakonu za financiranje gradnje javnih stanovanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Poslanci bodo danes opravili splošno razpravo o predlogih zakonskih sprememb in predvidoma prižgali zeleno luč njihovi nadaljnji obravnavi.
Poslanske skupine so večinoma napovedale podporo predlogu zakona, po katerem bi bilo v državnem proračunu v 10 letih namenjenih 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Kot pri noveli stanovanjskega zakona so za v koaliciji in pogojno poslanska skupina nepovezanih poslancev, proti pa v opozicijski SDS in NSi.
Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj bo zagotovil ustrezno podlago za zagon največjega investicijskega cikla gradnje javnih najemnih stanovanj od osamosvojitve Slovenije naprej, je v današnji prvi obravnavi predloga na seji DZ dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Predvideno je, da bo za gradnjo iz državnega proračuna zagotovljenih po 100 milijonov evrov letno v 10 letih. Pri tem bo predvidoma 75 milijonov evrov letno namenjenih Stanovanjskem skladu RS (SSRS) za gradnjo v lastni režiji ter programe sofinanciranja projektov občin in lokalnih skladov, do 25 milijonov evrov pa SID banki kot subvencija za ugodna posojila občinam, lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam za gradnjo stanovanj.
"Cilj zakona je, da se v državi v obdobju do leta 2035 začne graditi po 2000 stanovanj na leto," je dejal minister in dodal, da želijo nasloviti glavno težavo na področju javnih najemnih stanovanj - da jih je premalo.
Izpostavil je predvideno možnost brezplačnega prenosa zemljišč na SSRS, lokalne sklade in občine za stanovanjske projekte, kar naj bi bistveno znižalo stroške priprave projektov in skrajšalo čas njihove izvedbe.
Predvideni pogoji za posojila SID banke, med drugim 30-letna ročnost in fiksna enoodstotna obrestna mera, so po ministrovih besedah usklajeni s ključnimi stanovanjskimi skladi in občinami.
Zakonski predlog podpirajo v koaliciji. Milan Jakopovič (Levica) je poudaril, da je treba za to, da dostopna stanovanja ne bodo pravica le na papirju, zagotoviti stabilen in predvidljiv vir financiranja. Zakon bo s kombinacijo neposrednih proračunskih virov in ugodnih posojil občinam, skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam omogočil, da ti stanovanja dejansko začnejo graditi, je menil. V Levici po njegovih besedah želijo, da ta zakon postane del dolgoročne stanovanjske strategije, ki bo temeljila na javnem interesu, in ne dobičku.
Lucija Tacer (Svoboda) je dejala, da stanovanjska politika še nikoli ni bila deležna takšne pozornosti in toliko ukrepov, kot jih je v času te vlade. Dostojno življenje je mogoče le, če imajo ljudje dostop do primernega doma, menijo v poslanski skupini največje vladne stranke in poudarjajo, da bo zakon po dolgih letih suše končno omogočil stabilno in predvidljivo javno financiranje gradnje.
Damijan Bezjak Zrim (SD) je ocenil, da zakon naslavlja ključno težavo - manko dostopnih najemnih stanovanj -, ki da je med drugim posledica dolgoletne pasivnosti države. "Prepričani smo, da je v javnem interesu, da država aktivno zagotavlja stanovanja za tiste, ki nimajo dostopa do njih. Pravica do dostojnega bivanja ne sme biti odvisna od lastništva, temveč mora biti dostopna vsem, ki jo potrebujejo," je poudaril.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev v predlogu zakona vidi osnovo za začetek reševanja dolgoletnih sistemskih zamud in zanemarjanja tega področja. Pričakujejo, da bo finančna injekcija dejansko pospešila gradnjo, je pa nujna pregledna in učinkovita poraba. Podporo predlogu v nadaljnjih fazah pogojujejo z upoštevanjem pripomb deležnikov, predvsem občin, ki da najbolje poznajo potrebe in izzive v lokalnem okolju. "Brez njihovega angažmaja in usklajenega delovanja bomo težko dosegli zastavljene cilje," je ocenil Tine Novak.
Zvonko Černač (SDS) je dejal, da je zakon populističen in nima vsebinske podlage. Potreben bi bil nov nacionalni stanovanjski program, ta zakon pa področja ne rešuje celovito. Samo finančna sredstva ne bodo dovolj, je menil in kot primer navedel 200 milijonov evrov za odpravljanje čakalnih vrst v zdravstvu. Med drugim bi morali z ustrezno zemljiško politiko zagotavljati ustrezna zemljišča za gradnjo, odpraviti administrativne ovire pri načrtovanju gradnje in davčno spodbuditi tržno oddajanje stanovanj. Menil je, da bi morali več pozornosti nameniti zagotavljanju pogojev, da si lahko posamezniki sami rešijo stanovanjsko vprašanje.
Aleksander Reberšek (NSi) je ocenil, da zakon zagotavlja socialna stanovanja za peščico, ki niti ni socialno ogrožena, namesto da bi za vse omogočil lažji in hitrejši dostop do gradnje oz. najema takšne hiše ali stanovanja, kot si ga želijo. Menil je, da je bistvo predlaganega zakona brezplačna odsvojitev nepremičnin, predkupna pravica in ustanovitev stvarne pravice v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti v korist oseb javnega prava. Predlog je slabo pripravljen, ne ponuja izvedljivih rešitev, je ideološki in pristranski, ekonomsko nekonkurenčen ter v nasprotju z načeli svobodne gospodarske pobude, je nanizal.
Državni sekretar na resornem ministrstvu Klemen Ploštajner je dejal, da so glavni problem stanovanjskih skladov in občin pri razvoju projektov po njihovih lastnih navedbah nepredvidljivost, nezadostna višina in neugodni pogoji finančnih virov. Res je, da bi lahko sredstva zagotovili brez zakona, a želijo z zakonsko zavezo doseči, da bodo tudi prihodnje vlade področju namenjale zadostna sredstva. Nov nacionalni stanovanjski program bi lahko bil pripravljen do konca leta, je napovedal.
DZ bo o tem, ali sta ta predlog in predlog novele stanovanjskega zakona primerna za nadaljnjo obravnavo, odločal še danes.
