Torek, 18. 11. 2025, 19.23
3 ure, 5 minut
Poslanci za leto 2026 predlagajo kar nekaj prerazporeditev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Glasovanje je napovedano za sredo, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2027 ter predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov.
Potem ko se je DZ seznanil s predlogom državnih proračunov za naslednje dveletno obdobje, se je podrobneje lotil sprememb proračuna za leto 2026. V opoziciji s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo več prerazporeditev. Med drugim si želijo več denarja za obnovo cest, zagotovili bi tudi več sredstev za dolgotrajno oskrbo. Obravnavali so tudi proračun za leto 2027. Potem ko naj bi se primanjkljaj prihodnje leto povzpel na 2,1 milijarde evrov, naj bi naj tej ravni ostal tudi leto pozneje. Odhodki se bodo medtem še povečali in presegli 18 milijard evrov. DZ se je seznanil s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki med drugim določa zvišanje povprečnine za občine ter višino letnega dodatka za upokojence.
Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je dopoldne povedal, da se odhodki povečujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov, pri čemer je to rast pojasnil z rastjo stroškov, predvsem stroškov dela, pa tudi transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki.
Prihodki se medtem znižujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, predvsem zaradi pričakovanih manjših prilivov od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Glede slednjega je Boštjančič pojasnil, da je vlada pričakovanja zmanjšala zaradi nižjih prihodkov od obdavčitve uvoza in manjše zasebne potrošnje.
Opozicija s pričakovanimi očitki
Vlada pri pripravi tako pomembnega dokumenta, kot je proračun, po besedah Andreja Poglajena (SDS) razmišlja nestrateško. S predlogom proračuna za leto 2026 je namreč ubrala smer, ko z večanjem davkov umetno napihuje državni proračun in ta denar zelo razsipno deli. Kot primer je navedel prispevek za dolgotrajno oskrbo. "Imamo davek na nekaj, česar koristniki sploh še ne morejo uporabljati. Mislim, da smo unikum na tem področju v EU," je dejal.
Jožef Horvat (NSi) je opomnil, da so se proračunski odhodki v mandatu te vlade povečali za štiri milijarde evrov in se bodo leta 2027 povzpeli čez 18 milijard evrov. "Kaj bomo s temi milijardami dobili?" je vprašal. "Ta vlada troši, kot da imamo izredno stanje," je dodal Jožef Lenart (SDS). Podobno mnenje je izrazil Tomaž Lisec (SDS): "Ta proračun izkazuje previsoko porabo in previsoko zadolževanje."
Horvat in Lenart sta opozorila tudi na neskladen regionalni razvoj. Pomurje je statistična regija, ki v tem mandatu dobiva z naskokom najmanj denarja za projekte, je dejal Horvat. Lenart pa je menil, da "ta vlada zelo veliko troši po naročilih nevladne ljubljanske skupine", kar ji na vzhodu Slovenije zamerijo.
V Svobodi zadovoljni
Sara Žibrat (Svoboda) je bila zadovoljna, da se investicije povečujejo, vseeno pa se javni dolg niža. Imamo najvišje investicije v zdravstvo, vlagamo v železniško prometno infrastrukturo, pa tudi v zaposlene v javnem sektorju, je dejala. Ob tem je spomnila, da se bodo plače v javnem sektorju zaradi plačne reforme realno zvišale za pet odstotkov, medtem ko bo inflacija 2,5-odstotna. Tudi Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je pohvalila vlado, da že ves čas spodbuja investicije. Sredstva za znanost in inovacije so se denimo v tem mandatu podvojila, s čimer se po njenih besedah daje jasno sporočilo, da vlada ceni znanje in oblikuje spodbudno znanstveno okolje.
Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je zatrdila, da se ne troši čez zmožnosti. "A tudi ne bomo varčevali na ljudeh," je nadaljevala. Podobno je Bojana Muršič povedala, da mora politika prisluhniti potrebam državljanov. "In ravno ta proračun sliši priden delovni narod," je dejala o predlogu sprememb proračuna za leto 2026. To se bo odražalo v plačah, v zimskem dodatku in na infrastrukturi, ki se na veliko obnavlja, je obljubila.
Muršič je zavrnila trditve opozicije, da proračun ni razvojno naravnan. "Kajti spodbuja gospodarsko rast z vlaganji v investicije z visoko dodano vrednostjo, krepi se socialna varnost, krepi se zelena preobrazba, imamo modernizacijo države. Imamo velik investicijski potencial na področju športa, delajo se obvoznice, obnavlja se železniška infrastruktura," je naštela.
SDS in NSi: Več naj gre za ceste in dolgotrajno oskrbo
V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2026 vložili 53 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni.
Velik del dopolnil se nanaša na zagotovitev sredstev za obnovo več cestnih odsekov. Poglajen jih je utemeljil z vprašanjem, kako naj podjetja tekmujejo s preostalimi na trgu, če jim država ne zagotovi osnovne infrastrukture za transport njihovih izdelkov. Z največjim med vloženimi dopolnili pa bi v SDS povečali obseg sredstev za izvajanje dolgotrajne oskrbe za več kot 120 milijonov evrov. Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega od vloženih dopolnil, danes pa je Darko Krajnc (Svoboda) dejal: "Vaša dopolnila so neresna."
Glasovanje je napovedano za sredo, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2027 ter predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov.
V razpravi o proračunu za leto 2027 dvomi o doseganju napovedane rasti
DZ se je podrobneje seznanil s predlogom državnega proračuna za leto 2027. Potem ko naj bi se primanjkljaj prihodnje leto povzpel na 2,1 milijarde evrov, naj bi na tej ravni ostal tudi leto pozneje. Odhodki se bodo medtem še povečali in presegli 18 milijard evrov. V opoziciji menijo, da s takšno politiko ne bo mogoče dosegati napovedane rasti.
Leta 2027 se bo po načrtih vlade v proračun steklo 16 milijard evrov, kar je 2,6 odstotka več kot leta 2026. Proračunska poraba se bo povečala za 2,5 odstotka na 18,1 milijarde evrov. Finančni minister Klemen Boštjančič je dopoldne ob predstavitvi teh številk povedal, da se bodo odhodki povečali predvsem zaradi rasti stroškov dela, plačil obresti, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferja v pokojninsko blagajno in obrambnih izdatkov.
"Proračunska sredstva bodo usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost, za katero se verjetno vsi strinjamo, da je ključna," je dejal Boštjančič. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost, je dodal.
Opozicija: "To ni razvojna strategija, to je fiskalna bolezen"
Rado Gladek (SDS) je menil, da s takšno politiko Slovenija ne bo mogla dosegati gospodarske rasti, kot nam jo napovedujejo domače in tuje institucije. "Enostavno ne verjamem, da bomo s takšno politiko, kot se jo gre ta vlada, dosegli 2,3-odstotno rast, ki jo Mednarodni denarni sklad napoveduje za leto 2027," je dejal.
Opozoril je, da bomo v letu 2027 potrebovali 6,47 milijarde evrov novega dolga, s katerim bomo financirali primanjkljaj, odplačevali stare obveznosti in pokrivali investicije, ki se nikoli ne zaključijo v roku in v okviru proračuna. "To ni neka razvojna strategija, ampak enostavno fiskalna bolezen," je povzel.
Leto 2027 je sicer še precej oddaljeno in Gladek upa, da bo Slovenijo takrat vodila neka druga vlada, ki bo imela, kot je dejal, bolj produktivno davčno politiko tako za gospodarstvo kot za prebivalce.
Tomaž Lisec (SDS) je menil, da bo proračun za leto 2027 zagotovo še deležen popravkov, glede njegove zdajšnje strukture pa je imel pripombe predvsem na sredstva za kmetijstvo. Podpora razvoju podeželja se znižuje, ni zagotovljenih sredstev za širitev namakalnih sistemov, premalo je sredstev za protitočno zaščito in boj proti boleznim živali, prav tako za prehransko varnost države v kriznih razmerah, je naštel. Motijo ga tudi sredstva za nevladne organizacije s področja ohranjanja narave, ki so bistveno višja od tistih za kmetijske organizacije.
DZ se je seznanil s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki med drugim določa zvišanje povprečnine za občine ter višino letnega dodatka za upokojence. Zakon je nujen za izvrševanje obeh proračunov, o katerih so poslanci pred tem razpravljali več kot devet ur. Glasovanje bo v sredo.
Zakon o izvrševanju proračunov je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.
Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.
Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 810 evrov na prebivalca, pred kratkim pa je z vsemi tremi občinskimi združenji podpisala dogovor o zvišanju tega zneska na 835 evrov. V tem smislu so člani matičnega odbora za finance v soboto podprli ustrezno dopolnilo.
Občinam se bo v letu 2026 iz proračuna zagotovilo tudi sredstva za povrnitev 60 odstotkov stroškov, ki jih bodo imele z izplačilom zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov. Poleg tega bodo na podlagi novele zakona o financiranju občin v obeh letih prejele dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka vplačane dohodnine za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin.
Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026. Uskladitev bo znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače v letošnjem juniju, kar pomeni zvišanje za 5,55 odstotka.
Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 160 do 470 evrov, kar je pet evrov več kot letos.
Ne glede na določbe zakona o javnih financah bo lahko vlada o uporabi deset odstotkov razpoložljivih sredstev proračunske rezerve odločala sama na predlog finančnega ministra.
Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2026 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 520 milijonov evrov, med drugim za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv ter za izvajanje zunajbolnišnične službe nujne medicinske pomoči in izobraževalne dejavnosti.
Prispevek Kapitalske družbe Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je za leti 2026 in 2027 določen v višini najmanj 65 milijonov evrov.
DZ bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2026 in 2027 potrjeval v sredo, pri čemer so mu podporo napovedali poslanci koalicije, v opoziciji pa bodo glasovali proti.
