Aktivno državljanstvo
Ponedeljek, 28. 7. 2025, 19.59
19 ur, 13 minut
Politico: Evropa se počasi obrača stran od sežigalnic odpadkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,12
Tudi legendarna sežigalnica v Köbenhavnu, ki je bila leta vzor vsem po Evropi, se je znašla v težavah. Danes morajo Danci vsako leto uvoziti več deset tisoč ton smeti, da sežigalnica še vedno lahko posluje pozitivno. Vendar tudi to ni dovolj in Danska že načrtuje, da bodo z davkoplačevalskim denarjem pokrivali izgubo sežigalnice.
Sežigalnice odpadkov so leta veljale za zeleno alternativo deponijam, vendar je praksa pokazala, da negativno vplivajo na pitno vodo, zemljo in zrak, posledično pa tudi na zdravje ljudi, ki živijo ob njih. Vse bolj pod vprašajem je tudi njihov poslovni model.
V majhni baskovski vasici Zubieta s 300 prebivalci vsako leto v sežigalnici zažgejo odpadke več kot pol milijona ljudi, poroča Politico. Sežigalnica ob uničevanju več kot 200 tisoč ton odpadkov letno ustvari dovolj električne energije za 45 tisoč gospodinjstev. Ko so sežigalnico odpirali, so jo lokalni politiki, naravovarstveniki in mediji slavili kot najčistejši sistem za uničevanje odpadkov brez posledic za okolje in prebivalce. Vendar je po letih obratovanja postalo očitno, da je resnica daleč od političnih obljub.
Prebivalci Zubiete namreč trdijo, da je sežigalnica onesnažila pitno vodo, zemljo in zrak ter da so posledice onesnaženja vidne tudi na zdravju ljudi. Ker prebivalcem s pritožbami ni uspelo doseči ničesar, so sprožili kazenski postopek proti lastnikom sežigalnice in regionalni vladi.
"Sodišče mora odločiti, ali je okoljevarstveno dovoljenje sežigalnice skladno z evropskimi predpisi o onesnaževanju," je za Politico dejal Joseba Belaustegi Cuesta iz gibanja GuraSOS, ki protestira proti sežigalnici.
Prebivalci Zubiete niso edini v Evropi, ki se soočajo s posledicami sežigalnic. Po vsej Evropi je v zadnjih letih zraslo na stotine obratov za energetsko predelavo odpadkov, ki so nastali pod obljubo: sežiganje smeti naj bi bilo okolju prijaznejše kot njihovo odlaganje.
Sežiganje smeti naj bi bilo okolju prijaznejše kot njihovo odlaganje.
Ljubljanska in mariborska občina potrdili namero za postavitev sežigalnic
Ljubljanska in mariborska občina sta po vladnem sprejetju uredbe o gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov potrdili namero za prijavo za dodelitev koncesije, je 17. aprila letos poročala STA. Poleg obstoječe v Celju sta predvideni še dve sežigalnici, kot najverjetnejši izbiri se zaradi lege in vzpostavljenega sistema daljinskega ogrevanja kažeta največji mesti.
V Mestni občini Ljubljana so za STA povedali, da se bo v njenem imenu Javni holding Ljubljana z javnima podjetjema Voka Snaga in Energetika Ljubljana, ki operativno vodita projekt, prijavil na razpis za podelitev koncesije.
Podrobnosti niso navedli. "O vseh nadaljnjih korakih bomo javnost pravočasno obvestili," so sporočili z ljubljanske občine.
Uredba predvideva podelitev do treh 30-letnih koncesij za obrate, ki bi sprejemali odpadke z določenih območij države ter s sežigom proizvajali toploto za daljinsko ogrevanje in hkrati predvidoma tudi elektriko.
Ko zmanjka smeti
Vendar vse številčnejše študije kažejo, da onesnaževanje iz sežigalnic škoduje okolju in zdravju ljudi. Tudi zato je EU močno zmanjšala finančno podporo takim projektom, občine pa še vedno vračajo dolgove, ki so jih ustvarile ob gradnji teh objektov. Kritiki zato opozarjajo, da bodo sežigalnice v najboljšem primeru postale nepriljubljen relikt zgrešene naravovarstvene politike, ki ga bodo morali davkoplačevalci še leta financirati, ker bodo sežigalnice najverjetneje postale nedobičkonosne. V Evropi zaradi poplave novih sežigalnic primanjkuje odpadkov gospodinjstev, zato vse več sežigalnic uničuje tudi industrijske odpadke.
Lep primer finančne nevzdržnosti je sežigalnica v Zubieti, ki je bila financirana z izdajo obveznic v vrednosti 80 milijonov evrov. Dolg mora biti poplačan do leta 2047, kar pomeni, da bo obrat moral delovati še vsaj dve desetletji – ne glede na okoljske stroške. Prebivalci Zubiete to opažajo na lastni koži. Kot trdijo, sežigalnica že leta uničuje vse vrste odpadkov, da lahko proizvede dovolj elektrike, prodaja katere ji omogoča, da je še vedno dobičkonosna.
Tak primer je tudi legendarna sežigalnica v Köbenhavnu, ki je bila leta vzor vsem po Evropi. Danes morajo Danci vsako leto uvoziti več deset tisoč ton smeti, da sežigalnica še vedno lahko posluje pozitivno. Vendar tudi to ni dovolj in Danska že načrtuje, da bodo z davkoplačevalskim denarjem pokrivali izgubo sežigalnice.
V Evropi 500 sežigalnic
Danes v EU obratuje približno 500 sežigalnic, ki uničijo med četrtino in tretjino odpadkov evropskih gospodinjstev, trdi lobistična skupina CEWEP. Lobisti tudi trdijo, da so ravno sežigalnice ključne za dosego cilja EU: manj kot deset odstotkov gospodinjskih odpadkov naj bi bilo do leta 2035 odloženih na deponijah.
Po podatkih Eurostata so Evropejci leta 2022 ustvarili približno 190 milijonov ton gospodinjskih odpadkov. Čeprav je recikliranih okoli 40 odstotkov odpadkov – največ na svetu –, je bilo v EU na deponije še vedno odloženih več kot 50 milijonov ton odpadkov v letu 2023.
Znanstveniki opozarjajo, da je bilo opravljenih premalo raziskav o učinku sežigalnic na prebivalce v njihovi okolici.
Ne električna energija, temveč upravljanje odpadkov
"Glavni cilj sežigalnice ni proizvodnja energije, pač pa upravljanje odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati," je za Politico dejal Patrick Dorvil iz Evropske investicijske banke, ki je financirala veliko sežigalnic po EU.
Vendar pa lobiji – tako zagotavlja Politico – pogosto poudarjajo prav energetske koristi sežigalnic. "V tednu dni povprečno gospodinjstvo proizvede dovolj odpadkov, da lahko s proizvedeno električno energijo iz teh odpadkov svoj dom ogreva vsaj osem ur," je med drugim navedeno v brošuri CEWEP. Pri lobistični organizaciji tudi trdijo, da približno deset odstotkov evropske daljinske toplote prihaja iz takšne energije.
Znanstveniki: Ni dovolj podatkov
Naravovarstvene organizacije medtem opozarjajo, da se to zmotno dojema kot okolju prijaznejša alternativa fosilnim gorivom. Slabo ločeni odpadki pogosto vsebujejo gorljivo plastiko, ki povzroča izpuste CO₂.
"Trditi, da je sežiganje bolje kot odlaganje, je poenostavljeno. Oboje ima resne posledice za okolje in ne bi smelo biti dolgoročna rešitev," je za Politico dejal Janek Vahk iz Zero Waste Europe. Njihove ocene kažejo, da vsaka vsaka tona sežganih odpadkov povzroča med 0,7 in 1,7 tone CO₂.
Medtem pa znanstveniki opozarjajo, da je bilo opravljenih premalo raziskav o učinku sežigalnic na prebivalce v njihovi okolici. Vodstva sežigalnic po vsej Evropi vztrajajo, da s tehnologijo in pravilnim ločevanjem obvladujejo ta izziv. Vendar ljudje vseeno protestirajo.
Evropa se počasi obrača stran od sežigalnic
Tako je v Rimu več deset tisoč ljudi podpisalo peticijo proti sežigalnici v Santa Palombi, francoski senatorji pa so marca letos predlagali prepoved gradnje novih sežigalnic.
Zaradi zaskrbljenosti je EU zmanjšala podporo takšnim objektom in uvedla obvezna pravila, ki države EU usmerjajo v recikliranje.
Bruselj je uvedel stroge okoljske pogoje za finančne projekte, zaradi katerih so sežigalnice izgubile status zelene naložbe v EU. Naravovarstvene nevladne organizacije zato opozarjajo, da mnoge sežigalnice postajajo zastarele prav zaradi novih pravil. Kljub temu pa se v gradnjo sežigalnic v Evropi še vedno zlivajo milijarde evrov, so še zapisali pri Politicu.
