Torek, 19. 9. 2023, 7.50
8 mesecev
Vse več migrantov, vlada ne razmišlja o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na varnostna tveganja, povezana z migracijami, je po pojasnilih PU Ljubljana tudi število oseb, ki so nastanjene v azilnem domu na Viču, čemur sproti prilagajajo varnostno oceno in svoje aktivnosti.
Na ljubljanski policijski upravi se zavedajo dejavnikov povečanih varnostnih tveganj, povezanih z nastanitvijo migrantov v azilnem domu na Viču, zato operativno delo v okolici doma prilagajajo glede na varnostne razmere. Sicer so lani in letos v središču Ljubljane in na Viču zaznali povečano število kaznivih dejanj zoper premoženje. Kljub povečanju nedovoljenih prehodov pa slovenska vlada ne razmišlja o ovedbi nadzora na meji s Hrvaško.
Po pojasnilih ljubljanske policijske uprave so na območju središča Ljubljane v preteklem in v tem letu zaznali povečano število kaznivih dejanj drznih tatvin in kaznivih dejanj zoper premoženje. Porast teh beležijo tudi na območju Viča, zato so delo na terenu prilagodili tako, da v največji mogoči meri zagotavljajo varnost ljudi, ter "s ciljem, da se zaznana ali naznanjena kazniva dejanja v celoti preiščejo in storilci ustrezno procesirajo", so na Policijski upravi Ljubljana poudarili v odgovoru STA.
Zavedajo se pomena sodelovanja z lokalno skupnostjo
Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na varnostna tveganja, povezana z migracijami, je po pojasnilih PU Ljubljana tudi število oseb, ki so nastanjene v azilnem domu na Viču, čemur sproti prilagajajo varnostno oceno in svoje aktivnosti.
Hkrati pri zagotavljanju varnosti sodelujejo z vodstvom oziroma predstavniki azilnega doma, varnostnimi službami in drugimi institucijami. Zavedajo se tudi pomena sodelovanja z lokalno skupnostjo, zato na vseh varnostno obremenjenih območjih, poleg stalne prisotnosti, s skupnostjo navezujejo stike ter posredujejo informacije, ki so pomembne za ljudi v določenem okolju.
"Na območju centra in tudi v drugih kritičnih delih mesta, tudi na območju Viča, opravljamo stalne poostrene nadzore ter tudi z drugimi oblikami dela, kot so civilne patrulje, patrulje konjenice, vodniki službenih psov, zagotavljamo javno varnost. Več takšnih nadzorov opravljamo tudi v nočnem času, ob zapiralnih časih nočnih lokalov in na mestih, kjer je pričakovati večje število ljudi. Ne gre pa prezreti dejstva, da je med drugim, tudi zaradi povečane prisotnosti policije, večji delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj," so med drugim dejali na ljubljanski policijski upravi.
Vlada ne razmišlja o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško
Slovenska vlada po besedah državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Marka Štucina kljub povečanju nedovoljenih prehodov trenutno ne razmišlja o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško. Želi si, da bi Hrvaška, pa tudi druge države Zahodnega Balkana storile vse, kar lahko, za zajezitev migracij.
"Vlada v tem trenutku ne razmišlja o tem, da bi uvedla mejni nadzor na meji s Hrvaško, vendar pa schengenski zakonik to omogoča," je ob prihodu na zasedanje ministrov za evropske zadeve v Bruslju, na katerem bodo razpravljali tudi o soočanju z migracijami, povedal Štucin. "Jaz si močno želim in mislim, da si vsi to želimo, da bo predvsem Hrvaška naredila vse, kar lahko, da zameji število migracij," je povedal. Poudaril je, da to ne velja zgolj za Hrvaško, ampak tudi druge države na Zahodnem Balkanu.
Po osmih mesecih več kot 36 tisoč nedovoljenih prehodov meje
Policija je v prvih osmih mesecih letos sicer obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je lani v enakem obdobju teh bilo skoraj trikrat manj oziroma 13.601. Največ je še naprej državljanov Afganistana, ki predstavljajo več kot četrtino vseh nezakonitih migrantov, sledijo državljani Maroka in Pakistana.
Do konca avgusta so na območju novomeške policijske uprave zabeležili skoraj 76 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje, medtem ko so jih na območju koprske uprave obravnavali dobrih 17 odstotkov.
Veliko višje kot lani je bilo v tem času tudi število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Skupaj so jih v osmih mesecih zabeležili 34.658, v enakem obdobju leta 2022 pa so jih evidentirali 10.183. Največ je bilo državljanov Afganistana, precej prosilcev pa je tudi iz Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije.
