Pokojnina naj bi bila prejemek, ki ima osnovo v zavarovanju

S tem želi vlada po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka začrtati jasno in novo smer, po kateri bo pokojninska blagajna tista, v katero bodo zavarovanci vlagali in zavarovali svojo starost, iz nje pa potem tudi prejemali svojo pokojnino na osnovi tega zavarovanja. Navedeno pa se lahko po njegovih besedah vzpostavi tako, da pokojninski sistem očistijo vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, s čimer bo blagajna postala preglednejša in pravičnejša. Nadgradnja informativnega osebnega računa bo izračun pokojnin Tretji element, ki je tudi novost, je uvedba informativnih osebnih računov. "Na tem računu bodo lahko zavarovanci spremljali vplačane prispevke delodajalcev, kakor tudi ali mu jih sploh izplačuje. Nadgradnja tega informativnega osebnega računa bo tudi izračun pokojnine. Vsak posameznik bo lahko upravljal s tem sistemom in si bo tudi sebi ustrezno določil pogoje, kdaj je zanj najprimerneje, da se upokoji, in kakšno pokojnino lahko pričakuje," pojasni minister. Vsi ti trije elementi so po prepričanju Vizjaka povezani s tem, da želi vlada spodbuditi za vstop v sistem pokojninskega zavarovanja tudi tiste, ki danes niso del tega sistema. "Torej, da jih prepričamo, da je to zavarovanje za starost in bodo iz te blagajne tudi nekaj dobili. Kajti danes, ko ta pokojninska blagajna izplačuje vse mogoče, mnogi v to ne verjamejo." Drug sklop, ki po Vizjakovih besedah tudi predstavlja razliko od predloga zakona, ki so ga lani zavrnili na referendumu, je poudarek na zavarovalni oziroma krajši delovni dobi kakor tudi to, da se upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine izenačuje za oba spola. "Tako se bo upokojitvena starost tako za moške kot tudi ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe dvignila na 65 let. Minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo za oba spola 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe. Upokojitvena starost za predčasno pokojnino bo za oba spola 60 let, predčasno pa se bodo lahko zavarovanci upokojili ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe. V prehodnem obdobju do leta 2019 za predčasno upokojevanje niso predvideni malusi." Po omenjenem prehodnem obdobju pa so za upokojitev pred 65. letom predvideni malusi, in sicer 0,3 odstotka nižja pokojnina za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo. Zniževanje starostne meje do največ 58. Leta Ob tem je po ministrovih besedah pomembno zniževanje starostne meje zaradi otrok in služenja vojaškega roka. "Ob pogoju 40 let zavarovalne dobe brez dokupa si lahko ženske za vsakega otroka znižajo starostno mejo pod 60 let za osem mesecev največ do 58. leta, oboji pa za dve tretjine obveznega služenja vojaškega roka od 60. leta starosti do znova največ 58. leta," pojasni minister. S temi rešitvami so po njegovih besedah želeli najti kompromis med neko novo smerjo in tistim, kar je bilo zavrnjeno na lanskem referendumu. "V najkrajšem možnem času je namreč treba preprečiti negativne trende, ki jih beleži pokojninska blagajna. Od leta 2005 do lani so se namreč razmerja med zavarovanci in upokojenci bistveno poslabšala, in sicer iz razmerja 1,67 v letu 2005 na 1,53 v lanskem letu, kar pomeni, da je upokojencev vse več in zavarovancev manj. Gre za zelo neugodno razmerje, kar še dodatno okrepi dejstvo, da postaja pokojninska blagajna v obstoječem sistemu finančno nevzdržna, kar nadalje pomeni le vprašanje časa, kdaj bo pod vprašanjem zagotavljanje izplačevanja pokojnin," še pove Vizjak.