Podpora organizacijskim spremembam v sodstvu, ne zmanjševanju sodnikov

V sodstvu podpirajo tudi namero za vzpostavitev sodnih okrožij, medtem ko so manj naklonjeni (prehitremu) zmanjševanju števila sodnikov, kar stranke PS, SD, DL in DeSUS prav tako napovedujejo v dogovoru v sodelovanju v vladi. V zvezi z napovedjo v koalicijski pogodbi, da si bo vlada prizadevala za okrepljen dialog s sodnim svetom, vrhovnim državnim tožilstvom in vrhovnim sodiščem, na slednjem pojasnjujejo, da so dialog zagovarjali ves čas in je tudi potekal, "se ga pa da vsebinsko še izboljšati". Pričakujejo tudi, da bo z ministrom, pristojnim za pravosodje, mogoče "vzpostaviti konstruktiven in vsebinski dialog, usmerjen v reševanje dejanskih problemov".

V sodniškem društvu od nove vlade pričakujejo zlasti dialog, generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa napoved okrepitve dialoga pozdravlja, "če bo ob tem spoštovana samostojnost državnega tožilstva in ta ne bo uporabljen za neposredno ali

posredno vplivanje izvršne veje oblasti na državno tožilstvo". Glede na dosedanje "izjemno slabe izkušnje" z vlado, ki opravlja tekoče posle, od nove koalicije pričakuje tudi umik ministrstva in vlade iz kadrovskih postopkov na državnem tožilstvu, pa tudi umestitev državnega tožilstva med državne organe "sui generis, kot so na primer Banka Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče, Informacijski pooblaščenec in Varuh človekovih pravic".

Poenostavitev ureditve odvzema protipravno pridobljenega premoženja

Glede obljube koalicije o poenostavitvi ureditve odvzema protipravno pridobljenega premoženja predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša pričakuje, da bo napovedana poenostavitev izhajala iz "celovite analize dosedanjih praks, pri tem pa ustrezno predvidela tudi potrebne organizacijske pogoje za izvajanje postopkov na strani vseh pristojnih organov".

Fišer pa - če bo ideja sprejeta in ne bo ustavnopravno sporna - pravi, da ne vidi razlogov, da ne bi mogla biti podlaga za delo državnega tožilstva.

Nad zmanjševanjem števila sodnikov niso navdušeni

Koalicija v pogodbi napoveduje tudi nekaj organizacijskih ukrepov, denimo vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske enote, možnost ukinitve okrajnih sodišč in postopnega zmanjševanja števila sodnikov.

Na vrhovnem sodišču ugotavljajo, da napovedani predlogi reorganizacije sledijo nekaterim ključnim predlogom za racionalizacijo in optimizacijo sodnih postopkov, ki jih je vrhovno sodišče podalo v preteklih letih in ponovilo letos. Postopno zmanjševanje števila sodnikov Masleša podpira, vendar le ob istočasni krepitvi podpornega osebja.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek glede vzpostavitve sodnega okrožja pravi, da je v skladu s predlogi, ki jih je sodstvo podalo že pred časom. Ni pa naklonjena drastičnemu zmanjševanju števila sodnikov, "saj bi se to poznalo v povečanju števila sodnih zaostankov". Ob tem pojasnjuje, da je zdaj predvidena naravna pot odhajanja, "torej z upokojevanjem in odhodi iz sodstva v druge pravne poklice".

V policiji koalicijske pogodbe še ne morejo komentirati

Glede policije koalicija v dogovoru o sodelovanju v vladi napoveduje odpravljanje nepotrebne notranje birokracije in izvedbo analize učinkovitosti in primernosti projekta Libra. Generalni direktor policije Stanislav Veniger poudarja, da z vsebino koalicijske pogodbe ni seznanjen, zato je ne želi komentirati. Navaja pa, da je bil ključni namen projekta Libra optimizacija delovanja policije, podobne ukrepe pa, da so izvedle tudi druge evropske policije. Navaja tudi, da vodstvo policije dodatnega združevanja policijskih uprav trenutno ne načrtuje.

Prenos tožilstva pozdravljajo

Prvo spremembo na področju pravosodja je nova koalicija udejanila sicer že z novelo zakona o vladi, ko je javno upravo odvojila o pravosodnega resorja in ga pripojila k notranjemu, medtem pa se v pristojnost pravosodnega ministrstva vrača tožilstvo. Na vrhovnem državnem tožilstvu so že pred dnevi za STA pojasnili, da se tožilstvo zdaj vrača tja, kamor sodi in kjer je v zrelih in spoštovanih demokracijah že desetletja.

Tudi za Roblekovo je prenos edina pravilna odločitev, saj je tožilstvo del pravosodja. Navaja še, da "nadziranec in nadzornik ne moreta biti skupaj v istem ministrstvu".

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa ob tem opozarja, da je treba v vsakem primeru "tožilstvu zagotoviti trden in neodvisen položaj ter pogoje za delo".