Petek, 29. 3. 2024, 22.34
9 mesecev
Podjetnik Ivan Kralj: Banke ovirajo poslovanje slovenske obrambne industrije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,50
Ivan Kralj si želi, da bi imela slovenska obrambna industrija podporo slovenske države.
Dolenjski podjetnik Ivan Kralj dolgo dela v slovenski obrambni industriji. Veliko let je uspešno vodil podjetje Arex, ki je znano po svojih pištolah, zdaj pa podjetju, ki ga je leta 2017 prodal češkemu skladu RSBC, pomaga kot zunanji sodelavec. Je velik zagovornik slovenske obrambne industrije, zato ga moti, da banke v Sloveniji vse bolj ovirajo delovanje podjetij z obrambnimi programi. Zapirajo račune, zavračajo odpiranje novih računov ali postavljajo omejitve. Kralj zato pričakuje, da se bo za slovensko obrambno industrijo potegnila slovenska politika. Ta sicer rada uporablja visokoleteče besede v povezavi z razvojnimi projekti na obrambnem področju, a za zdaj premalo podpira slovenska podjetja z obrambnimi programi, trdi Kralj.
Leta 1994 je Ivan Kralj soustanovil podjetje Arex. Začetek poslovanja je bil orodjarski program propadlega podjetja Iskra Prons iz Šentjerneja, ki je šlo leto prej v stečaj. Podjetje Arex ima izključno obrambni program. V okviru zadnjega med drugim izdeluje pištole. Leta 2017 je Kralj podjetje prodal češkemu naložbenemu skladu RSBC. Arex je za zdaj edino podjetje z obrambnim programom v portfelju češkega sklada.
Kaj vse potrebujejo obrambna podjetja za začetek delovanja
Kralj, ki je bil dolgo vpet v delovanje Gospodarsko interesnega združenja Gois (kratica za Grozd obrambne industrije), ta združuje ponudnike proizvodov in storitev na področju obrambe, varnosti ter zaščite, je v pogovoru za Siol.net najprej pojasnil, da podjetje, ki se odloči za obrambni program, ne more kar takoj začeti dela.
"Najprej je potrebna registracija z ustrezno klasifikacijo dejavnosti poslovanja. Da lahko začneš proizvajati obrambne izdelke ali trgovati z njimi, moraš pridobiti dovoljenje od vojske, če gre za obrambne programe, in od policije, če delaš tudi za civilni trg. Ko začneš delati, je delovanje podvrženo še regulativi z dovoljenji, na primer za izvoz in uvoz. Če prodaš obrambno opremo v tujino, mora to dovoliti država. Slovenska podjetja z obrambnimi programi lahko izvažajo v približno osemdeset držav. Pri državah, ki so v vojni, in državah, ki niso v prijateljskem odnosu z Evropo in Natom, so zadeve omejene."
Še najbolj je bila do zdaj do slovenske obrambne industrije prijazna Gorenjska banka, a je tudi ta začela omejevati poslovanje samo na Evropo, pojasnjuje Kralj.
Banke v Sloveniji se otepajo podjetij z obrambnimi programi
Vsako podjetje, ki se ustanovi, mora seveda odpreti svoj žiro račun na banki. Tukaj se po besedah Kralja začnejo težave slovenskih podjetij z obrambnimi programi. Banke v Sloveniji namreč ne želijo imeti strank, ki delajo na obrambnem programu. "Dogaja se, da zapirajo račune, ne želijo odpirati novih in da tudi drugače omejujejo poslovanje," trdi Kralj.
Na vprašanje, ali to velja za vse banke v Sloveniji, odgovarja, da trenutno lahko reče, da ni nobena banka prijazna do obrambne industrije. "Še najbolj je bila do zdaj prijazna Gorenjska banka, a je tudi ta zdaj začela omejevati poslovanje samo na Evropo. Ne moreš le čakati na to, da dobiš naročilo iz Evrope, poslovanje v obrambni industriji je namreč mednarodno. Priložnosti za posle se ponujajo v Južni Ameriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji …"
Težave pri bančnih garancijah
Banke tudi slabo podpirajo delovanje podjetij z obrambnimi programi. Kralj pozna primer slovenskega podjetja, ki je dobilo posel v tujini, a že od lani septembra zaman prosi za bančno garancijo. "Posli s tujino se delajo z avansi, ker nimaš izdelkov v skladišču, ampak moraš šele zagnati proizvodnjo. Teh izdelkov, narejenih po naročilu, potem ne moreš prodati drugemu kupcu, če naročnik naročilo odpove. Zato so pri naročilu avansi in pri dobavi končna plačila. Pri avansu pa potrebuješ garancijo, ker to zahteva naročnik, ki ti da denar. Ne bo ti na primer poslal milijon evrov brez garancije."
Banke pri razlogih za zadržke pri sodelovanju s podjetji z obrambnimi programi govorijo o nevarnosti pranja denarja, veliko je tudi govorjenja o zelenem prehodu. A Kralj poudarja, da so podjetja na obrambnem področju najbolj nadzorovana in ne morejo prati denarja. Glede na to, da orožarska podjetja cvetijo v državah, kot so Francija, Nemčija, Belgija, Švedska, Švica, Avstrija ali Španija, dvomi, da se obrambna podjetja v teh evropskih državah srečujejo s takšnimi težavami kot slovenska. Čeprav imajo morda težave z bankami, lahko računajo na podporo države.
Kralj poudarja, da je Slovenija verjetno edina država v Evropi, ki ne more izvažati vojaškega orožja in opreme na krizno področje.
Zahod ne želi, da je na vzhodu močna orožarska industrija
Kralj tudi poudarja, da so v Sloveniji banke v tuji lasti. "Vsaka država skuša poskrbeti, da njihova obrambna proizvodnja deluje. Jasno je, da zahodnoevropske države nimajo interesa, da je na vzhodu Evrope močna oborožitvena industrija. Gre za gospodarsko tekmovanje. Tudi ZDA nimajo interesa, da je v Evropi močan obrambni program, ker bi rajši prodajale svoje izdelke. Saj nam to odkrito povedo: "Zakaj bi to delali sami, rajši kupite od nas."
Kralj si želi, da bi imela slovenska obrambna industrija podporo slovenske države. Kot pravi, se politiki radi hvalijo z razvojnimi programi na področju obrambe, govorijo o milijardah za obrambo, ki čakajo v Bruslju, ter poudarjajo pomembnost domače obrambne industrije. "Po drugi strani politiki ignorirajo naša obvestila, da banke zapirajo žiro račune, da ne dovolijo odpiranja novih ali omejujejo poslovanje."
Kraljev poziv slovenski politiki
"Svoje besede usmerjam slovenski politiki, predsedniku vlade, ministrom za obrambo, notranje zadeve in gospodarstvo. Tistim, ki želijo imeti domačo proizvodnjo in ki nam dajejo dovoljenja. Ti so naši kupci, ko se morda zgodijo krizne razmere in uvedbe embarga ter posledičnega pomanjkanja zalog. Takrat postane pomembno, da imaš to doma, da imaš svojo obrambno industrijo."
Kralj tudi pravi, da je Slovenija verjetno edina država v Evropi, ki ne more izvažati vojaškega orožja in opreme na krizno področje. "Edini smo, ki ne dobimo dovoljenj za prodajo v Ukrajino. To nam onemogoča 77. člen zakona o obrambi. Lahko izvažamo samo v države, kjer ni oboroženih konfliktov in kršenja človekovih pravic. Upamo, da se bo to spremenilo ter da bo Slovenija v bližnji prihodnosti enakovredni partner v EU in Natu tudi na področju obrambne industrije."
