Sobota, 29. 4. 2023, 22.06
1 leto, 6 mesecev
Pljučnica naj ne bo več usodna za našo babico in dedka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,54
8
Smrtnost zaradi pljučnice začne strmo naraščati po 65. letu starosti. Za približno deset odstotkov v bolnišnici zdravljenih bolnikov je pljučnica usodna, pri tistih s pridruženimi kroničnimi boleznimi in pri tistih na intenzivnih oddelkih pa je delež še precej višji − od 20 do 40 odstotkov. Podoben delež doleti oskrbovance v domovih.
Starejši imajo manj aktiven imunski sistem, med boleznimi, ki jih celo življenjsko ogrožajo, so tudi tiste, ki jih povzroča pnevmokokna bakterija, povzročiteljica pljučnice. Bolezen, ki zna biti zlasti zahrbtna pri osebah s pridruženimi boleznimi, je mogoče preprečiti s cepljenjem, ki je tako za vse kronične bolnike kot tudi za vse starejše od 65 let pri nas brezplačno. "Nobeno cepivo ni stoodstotno učinkovito, a če bomo kljub cepljenju zboleli, bo potek bolezni običajno bistveno blažji, kot bi bil brez cepljenja," pojasnjuje Borut Štrukelj, raziskovalec na področju biokemije in biotehnologije.
"Zdrav je bil za svoja leta, dobro se je držal, potem pa je zbolel za pljučnico in ni preživel," lahko posplošimo. Skoraj vsi poznamo kakšen primer, ko je starejša oseba podlegla pljučnici ali kateri drugi bolezni, ki jo je povzročila pnevmokokna bakterija.
"Pnevmokokne okužbe, ki lahko vodijo v različne bolezni, povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, ki je zelo razširjena, saj je pogosto prisotna tudi pri zdravih posameznikih. V primeru vdora bakterije skozi dihalne poti pride lahko do razvoja pljučnice, pa tudi preostalih bolezni, povezanih z okužbo: vnetja srednjega ušesa, vnetja srčnih zaklopk, artritisa ali celo meningoencefalitisa. Če pa se širjenje in množenje bakterije nadaljujeta po krvnem sistemu, govorimo o splošni pnevmokokni bakteriemiji, kar je lahko zelo nevarno, tudi smrtno," opozarja Borut Štrukelj, raziskovalec na področju biokemije in biotehnologije in redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.
Bakterija je najnevarnejša za otroke in starejše
Otroci, predvsem mlajši od štirih let, nimajo tako aktivnega imunskega sistema kot kasneje, obenem pa so v stiku s svojimi vrstniki, kjer je prisotnost pnevmokokov največja. Kar od 20 do 40 odstotkov vseh otrok ima namreč, v manjši količini sicer, v zgornjih dihalnih poteh, predvsem v nosni votlini, prisotne pnevmokoke. Ti otroci so sicer zdravi, a so prenašalci bakterije tako drugim otrokom kakor tudi odraslim oziroma starostnikom, kar je še posebej nevarno.
"Seveda tudi zdrav otrok z že prisotno bakterijo lahko oboli za pnevmokokom v času, ko je njegov imunski sistem manj aktiven, denimo pozimi, ko mu primanjkuje vitaminov, ali v primeru drugih bolezni. V tem primeru se razvije pnevmokokna pljučnica, zelo pogosto pa tudi vnetje srednjega ušesa," pravi Štrukelj.
"Pri starostnikih pa se daleč najbolj bojimo invazivne pnevmokokne pljučnice, kjer moramo starostnika hospitalizirati, kar pomeni za posameznika veliko spremembo. Seveda je taka okužba posledica manj aktivnega delovanja imunskega sistema, ki z leti upada," dodaja sogovornik.
Pljučnica lahko ogrozi življenje
Posebno težavo predstavlja dejstvo, da okužba s pnevmokoki lahko bistveno poslabša njihove osnovne, kronične bolezni, in da bo do resnejših zapletov pri starostnikih prišlo od tri- do sedemkrat hitreje, če imajo pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali bolezni dihal.
Smrtnost zaradi pljučnice začne strmo naraščati po 65. letu starosti. Za približno deset odstotkov v bolnišnici zdravljenih bolnikov je pljučnica usodna, pri tistih s pridruženimi kroničnimi boleznimi in pri tistih na intenzivnih oddelkih pa je delež še precej višji − od 20 do 40 odstotkov. Podoben delež doleti oskrbovance v domovih.
Na voljo je učinkovito cepljenje
V prihodnosti lahko pričakujemo še več na antibiotike odpornih bakterij, tudi streptokoke, zato bo učinkovitejše tovrstne okužbe preprečevati kot zdraviti, in na voljo je cepljenje.
Ministrstvo za zdravje je na osnovi dobrih rezultatov v tistih državah EU, kjer je bilo uvedeno množično cepljenje starostnikov, sprejelo sklep o brezplačnem cepljenju bolnikov s kroničnimi boleznimi in vseh starostnikov nad 65 let.
Pri cepljenju sta vedno prisotna strah in dvom v koristnost. "Starejši morajo razlikovati med veliko učinkovitostjo cepiv proti pnevmokokom, torej bakterijam, v primerjavi s cepivi proti virusom, ki lahko hitro mutirajo in zmanjšajo učinkovitost cepiv. Vedno poudarjamo, da nobeno cepivo ni stoodstotno učinkovito. Toda če bomo zboleli kljub cepljenju, bo potek bolezni običajno bistveno blažji, kot bi bil brez cepljenja," pojasnjuje Štrukelj.
8