Četrtek, 8. 8. 2024, 14.59
15 minut
Vesel je lahko vesel: nihče ni glasoval proti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Pomen skupnega evropskega upravljanja z migracijami se po njegovem mnenju kaže na vsakem koraku, pakt o migracijah pa je "izrazit kompromis, ki pa mora preizkus prestati tudi v praksi". Veliko dela bo pri njegovi implementaciji, potrebno ga bo tudi še dopolnjevati, je prepričan.
Odbor DZ za zadeve EU je danes z devetimi glasovi za in šestimi vzdržanimi, brez glasu proti, podprl kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja iz Slovenije. V predstavitvi odboru DZ za zadeve EU je Vesel izpostavil pomen sodelovanja z evropskimi in poslanci DZ, brez tega si dela ne predstavlja. Meni, da nepomembnega resorja v Evropski komisiji ni, je pa slednja pred velikimi izzivi, ki jih bo lahko rešila s kompromisi. Zavezal se je delu v javno korist.
Proti ni glasoval noben član odbora. Mnenje odbora sicer za vlado ni zavezujoče, bo pa ta sedaj lahko ime kandidata posredovala v Bruselj.
Vesela so pričakovano podprli člani odbora iz koalicijskih vrst, ki so v razpravi poudarjali predvsem njegove kompetence na področju poznavanja proračuna. V opozicijskih SDS in NSi so se glasovanja vzdržali. Tudi slednji Veselu kompetenc niso oporekali, pozdravili so tudi to, da se je Vesel še pred odborom predstavil vsem političnim strankam.
Nagovarja vse deležnike
Tomaž Vesel je uvodoma podal zavezo redni udeležbi na sejah odbora za zadeve EU in drugih delovnih telesih DZ. Meni namreč, da so slovenski predstavniki v evropskih institucijah v preteklosti izgubljali stik s Slovenijo. Izzive Evropske komisije bi lahko bolje pojasnjevali slovenski politični in splošni javnosti, kar bi po njegovem mnenju pripomoglo tudi k višji udeležbi na evropskih volitvah.
Poslanci, tako nacionalnega kot Evropskega parlamenta, pa so po njegovem mnenju eden ključnih dejavnikov v procesu oblikovanja logičnih politik in sprejemanja odločitev, zato si dela brez sodelovanja ne predstavlja. Tudi njegov pristop h kandidaturi je potekal na način odprte komunikacije z vsemi deležniki, je izpostavil. "Računam na to sodelovanje iskreno, neposredno, zaradi tega, ker nimam nobene neposredne omejene politične agende, ampak bi želel delati v korist državljanov EU in seveda tudi Slovenije," je dejal.
"Mislim, da je prednost Slovenije lahko tudi ta, da se pokaže neka razumna enotnost ob spoštovanju različnih političnih pogledov," je dejal. Napovedal je, da se bo srečal tudi z evropskimi poslanci. Izpostavil pa je tudi, da v Sloveniji obstaja ena koalicija, v Evropskem parlamentu pa druga, sestavljena iz vseh političnih sil, ki sestavljajo domači parlament. Ta bo potrjevala tudi Evropsko komisijo, je dejal, zato je treba najti kompromis.
Izpostavil je kriterije za komisarja, kot jih opredeljuje Lizbonska pogodba, zavezanost evropskim vrednotam, splošna usposobljenost in neodvisnost od nacionalnih držav in dodal, da jih izpolnjuje. Sodeloval je pri pripravi oblikovanju pravnih aktov EU, njegov način delovanja v nadzornih organih pa mu je neodvisnost "vsadil v DNK", kar mu je odprlo pot tudi v mednarodne organizacije, je dejal.
Meni, da nepomembnega resorja v Evropski komisiji ni, obenem pa bo komisija doživela tudi spremembe glede resorjev, ki jih je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednje po njegovem mnenju ne bo enostavno, prihodnja komisija pa vendarle ne bo začela delati "iz nič", ampak bo v ospredju predvsem implementacija že dogovorjenega.
Državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Igor Mally je zagotovil, da je vlada postopke izpeljala v skladu z zakonodajo, ter da pogovori z Evropsko komisijo glede resorja, ki bo pripadel Sloveniji, intenzivno potekajo.
V opoziciji so se obregnili tudi ob to, da vlada ni upoštevala prošnje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, naj države članice posredujejo ime dveh kandidatov, moškega in ženske. Vesel je na to odgovoril, da sam zagovarja enakost spolov, a da ta kritika ne more leteti nanj, saj bi za to morali spremeniti postopek. Mally pa je dejal, da do zdaj niti ena država članica EU v Bruselj ni posredovala več kot enega kandidata.
Izpostavil je še debirokratizacijo EU, nepregleden pravni sistem, ki otežuje delo podjetij, oblikovanje zdravstvene unije, vprašanje javnih naročil, obrambno oz. varnostno unijo.
Med velikimi izzivi Evropske komisije so po njegovem mnenju tudi zeleni prehod, migracije, debirokratizacija in tehnološki napredek, ki jih bo lahko rešila s kompromisi..
Med pomembnimi vprašanji prihodnjega mandata Evropske komisije je omenil še oblikovanje socialnega modela EU, preprečevanje revščine in oblikovanje strategije za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja.
Evropska unija je pred izjemno velikim izzivom, naslednjih pet let je lahko zelo ključnih, predvsem pa napornih, je ocenil. Izpostavil je tudi, da ukrepi za našteto ne morejo biti le nacionalni, ampak na ravni celotnega evropskega prostora. Njegova osebna motivacija za delo v Evropski komisiji pa je delo v javno korist, je dodal.
Nekdanjega predsednika računskega sodišča Vesela so kot bodočega kandidata v največji vladni stranki Gibanje Svoboda predstavili že na aprilskem strankarskem dogodku pred evropskimi volitvami.
Še pred volitvami se je Vesel sestal tudi z vodstvi koalicijskih partneric, SD in Levice, ki sta po srečanju prav tako prikimali njegovi kandidaturi. Vlada Roberta Goloba je kandidaturo Vesela potrdila konec julija, kandidat pa je že tedaj napovedal, da si bo prizadeval pridobiti tudi podporo opozicije. V začetku tedna se je tako sestal s predstavniki SDS in NSi, ki po pogovoru s kandidatom podpore niso napovedali, a njegovi kandidaturi prav tako niso oporekali. Med drugim mu priznavajo dosedanje izkušnje, predvsem na področju financ.
Odbor bo danes sprejeto mnenje posredoval vladi, ki mora ime kandidata v Bruselj sporočiti najkasneje do 30. avgusta. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo sicer pogovore s kandidati začela že sredi meseca, komisarske kandidate pa zatem jeseni čaka še zaslišanje na pristojnih odborih Evropskega parlamenta.
