Pahorjevi zdrsi pri poznavanju zakonov

Premier je po pogovoru z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Tarcisiom Bertonejem, dejal, da je vrhovno sodišče 2. junija dokončno razsodilo o vprašanju sedeža apostolske nunciature v Sloveniji. Bertone je ob tem izrazil zadovoljstvo in dodal, da bo to lepo novico prenesel papežu. Toda z vrhovnega sodišča so nato sporočili, da je sodišče sicer odločilo, a da izid zadeve še ni znan, saj se osnutek odločbe še piše, zato strankam še ni bila vročena. Vrhovnemu sodišču ni znano, od kod predsedniku vlade informacija o vsebinski odločitvi oziroma vsebini odločanja. Glede na to, da proces odločanja na sodišču še traja, je torej Pahor s svojo izjavo prejudiciral odločitev sodišča. Poleg tega se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je predsednik vlade obveščen o odločitvi sodišča, ki sploh še ni dokončna. Poglejmo še nekaj podobnih spornih Pahorjevih ravnanj.

- Prejudiciranje tožilske odločitve. Podobno kot v primeru nunciature si je Pahor privoščil vnaprejšnjo sodbo tudi v primeru Baričevič. V začetku maja letos je namreč dejal, da bi morali pristojni nevarna bulmastifa usmrtiti, ne pa vrniti lastniku Saši Baričeviču, kljub temu pa v tem primeru ne bo šlo za kazensko, ampak disciplinsko odgovornost odgovornih na kmetijskem ministrstvu. Toda o kazenski odgovornosti lahko odloča le državno tožilstvo in pozneje sodišče. Tako je Pahor posegel v delo tožilcev, ki še vodijo predkazenski postopek v primeru Baričevič.

- Uvrščanje podjetij na črno listo. Konec aprila in v začetku maja letos je bila aktualna tudi zgodba o podjetju Ram Invest Igorja Pogačarja, ta notranjemu ministrstvu oddaja stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada. Pahor je najprej napovedal, da bodo Ram Invest uvrstili na črni seznam podjetij, ki ne smejo poslovati z državo, a se to ni zgodilo, ker vlada za to ni našla pravne podlage. Pahor je sprva to našel v 21. členu zakona o vladi, ki pa ne more biti pravna podlaga za uvrstitev na črno listo, saj govori le o načinu dela vlade. Da vlada ali predsednik vlade nimata pravice uvrstiti nekega podjetja na črni seznam brez predhodne odločitve državne revizijske komisije, je za SiOL sicer opozoril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

- Neupravičeno označevanje dokumentov kot zaupnih. Tudi v tako imenovani zadevi magnetogram se Pahor ni izkazal kot politik, čigar prva skrb je ravnanje v skladu z načelom zakonitosti. Izkazalo se je namreč, da so magnetogram sestanka Pahor-Zalar-Brezigar-Zobec Hrastar o zadevi Baričevič neupravičeno označili kot zaupnega. To je ugotovila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, čeprav je hkrati zavrnila pritožbo družbe SiOL, da mora biti javen ves magnetogram. Ugotovila je namreč, da mora biti del magnetograma nedostopen zaradi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ta omogoča zavrnitev dostopa do dokumenta, če lahko njegovo razkritje škoduje izvedbi kazenskega pregona.

- Nepoznavanje postopkov imenovanja slovenskega arbitra. Po zmagi na referendumu o arbitražnem sporazumu je predsednik vlade pohitel s predlogom, da bi bil slovenski član arbitražnega sodišča ustavni sodnik Ernest Petrič, sicer tudi njegov mentor pri diplomi. S tem je sprožil spor s predsednikom republike Danilom Türkom, mednarodnim pravnikom, ki je opozoril, da pri imenovanju ne bi smelo biti prostora za domačnost in improviziranje ter da je treba pri imenovanju arbitra upoštevati zakon o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki vključuje pomembno vlogo predsednika republike pri imenovanju. Zakon določa tudi, da sodnik ne sme biti starejši od 70 let, kar pomeni, da je 74-letni Petrič ne more biti kandidat.