Pahor: Kavčič nam je lahko zgled in navdih

Ob tem je premier Borut Pahor poudaril, da odkritje Kavčičevega kipa ni nostalgija za preteklostjo, temveč velik navdih za prihodnost. Kot je pojasnil Pahor, je Kavčič, ko se je proti sredini osemdesetih let krepil občutek nacionalne samozavesti pri Slovencih, začel figurirati kot ena od osrednjih osebnosti politične drugačnosti. "Ko je marca 1987 umrl, je postal, verjetno nevedoč, že referenca za spremembe znotraj sistema," je dodal. "Kavčič ni bil nikoli prevratnik" To se je, poudarja Pahor, ujemalo s tistim časom v tem smislu, da je takrat nastajajoča alternativa "še vedno bolj slutila kot verjela, da so resnične spremembe mogoče šele s spremembo sistema samega, ne pa znotraj njega, in sicer tako v političnem kot nacionalnem smislu". Po Pahorjevih besedah Kavčič ni bil nikoli prevratnik, ampak pragmatik z vizijo najboljšega možnega znotraj obstoječega. Ob tem je poudaril, da sta leta 1988 Igor Bavčar in Janez Janša uredila in izdala Kavčičev dnevnik in spomine.

"To je bila v tistem času izjemna intelektualna in politična prelomnica - tako na ravni osebnih premislekov posameznikov kot na ravni splošne politične refleksije celotne slovenske skupnosti," je prepričan premier. Dodal je, da je omenjeno knjigo prebral skoraj brez resnega premora, da jo je "hlastal z vznemirjenjem in da je name pustila velik pečat".

"Zgodilo se je tisto, kar je Kavčič zapisal v svoj dnevnik" Kot je pojasnil Pahor, smemo 57. številka Nove revije ter Dnevnik in spomine Staneta Kavčič upravičeno šteti kot prelomni politični dejanji, ki sta bistveno vplivali in oblikovali slovensko politično pomlad na koncu osemdesetih let in v začetku devetdesetih let. Po Pahorjevih besedah se je zgodilo tisto, kar je Kavčič sam zapisal v svoj dnevnik. Namreč da upa in verjame, da bo prišel čas, ko bo vse, kar je delal, mislil in snoval, dobilo večjo vrednost in priznanje, kot ga ima sedaj, je Pahor navedel misli iz Kavčičevega dnevnika.

Zato, kot je poudaril premier, Kavčič ni bil pomemben le kot politik, ko je bil dejansko aktiven, temveč je bil pozneje, po izidu njegovega dnevnika in spominov, skoraj enako pomemben kot vzgib sprememb. Te se pozneje po premierovih besedah šle "veliko čez njegova stremljenja po politični, gospodarski in nacionalni svobodi".

"Kavčič ni mitska osebnost" "Razmišljanje o Kavčiču je danes zelo aktualno in zelo sodobno," je tudi dejal Pahor in dodal, da Kavčiča ne smemo idealizirati, saj tega tudi sam ne bi maral. "Kavčič ni mitska osebnost, samo kot realna figura, v dobrem in slabem, nam je lahko vendarle, spričo svoje zgodovinske osebnosti, zgled in navdih tudi za današnji in jutrišnji čas," je dodal. Kavčič simbolizira politično osebnost, ki jo položaj in moč zanima le toliko, kolikor lahko na tem položaju uveljavi svoje ideale in načrte, je še poudaril Pahor.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na slovesnem odkritju dejal, da je bil Kavčič moderen politik z neposrednim in profesionalnim pristopom, kar mu je po Jankovićevem mnenju omogočalo, da je s svojimi idejami navdušil posameznika in se dotaknil njegovih problemov. "Na univerzalnost njegovega dela in pogledov kaže tudi dejstvo, da se ga danes nobeden ne odreka, vsi se ga lastijo," je poudaril župan. Ob tem je zatrdil, da je Kavčič s svojevrstnim načinom delovanja in povezovanja pravzaprav oče sodobnega slovenskega managementa.

Janković: Slovenijo je videl, kot si zanjo prizadevamo še danes Po Jankovićevih besedah je Kavčič vse svoje življenje vztrajal, da razvoj prinaša povezava kapitala, politične demokracije in socialne države. "Slovenijo prihodnosti je pravzaprav videl takšno, kot si zanjo prizadevamo še danes. Moderno, odprto, socialno pravično, živečo v sožitju s sosedi, temelječo na znanju in ekonomsko učinkovito," je še dejal ljubljanski župan.

Kučan: Politiki manjka Kavčičevo vizionarstvo Nekdanji predsednik Milan Kučan pa je za Info TV dejal, da je Kavčičevo vizionarstvo nekaj, kar današnji politiki absolutno manjka, in dodal, da se sedanja vlada, kakor tudi vse od leta 92 naprej, ukvarja samo s pragmatičnimi problemi od danes do jutri.

Bavčarja in Janše ni bilo Kip, ki ga je izdelal kipar Metod Frlic, sta odkrila Pahor in Janković. Odkritja se je med drugim udeležil tudi predsednik DS Blaž Kavčič. Janše in Bavčarja, ki ju je MOL tudi povabil na slovesnost, pa na slovesnosti ni bilo. "Naj sama razložita, zakaj nista prišla, mislim, da moja razlaga ni potrebna," je za Info TV dejal Janković. Kasneje pa vendarle dodal: "Današnja udeležba kaže, da je res prišel čas, ko bo Stane Kavčič s svojimi idejami združeval Slovenijo, ne pa razdruževal. Zato bi bilo 'fajn', če bi prišla tudi gospoda Janša in Bavčar, da tisto, kar govorita, pokažeta v praksi, ne pa, da eno govorita, drugo pa delata."

Kot je znano, je ljubljanski mestni svet konec lanskega leta prejel pobudo za postavitev spominskega obeležja Kavčiču ob njegovi 90. obletnici rojstva. Med pobudniki so med drugim pokojni pisatelj Peter Božič, nekdanji bančnik Niko Kavčič, nekdanji predsednik Združene liste, predhodnice SD, Janez Kocijančič, ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Ernest Petrič ter zgodovinar Božo Repe.