Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
5. 7. 2011,
21.10

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Borut Pahor vlada

Torek, 5. 7. 2011, 21.10

8 let, 7 mesecev

Pahor: Če bi moj odstop avtomatično pomenil predčasne volitve, bi takoj odstopil

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Če bi odstop s funkcije predsednika vlade avtomatično pripeljal do predčasnih volitev, bi se za to takoj odločil, je v pogovoru za TV Slovenija zatrdil premier Borut Pahor.

V primeru njegovega odstopa bi dobili vlado brez zaupanja ljudi, pravi Pahor, ki trdi, da se ne želi oklepati oblasti za vsako ceno. "Če imajo moč, naj me odstopijo, jaz pa ne bom odstopil," poudarja. "Če kdo meni, da je boljši od mene, naj to zaupanje dobi pred ljudmi," je še dejal in dodal, da se v takšnem primeru zavzema za predčasne volitve. Želi si, da bi v takšnem primeru dosegli dogovor glede datuma predčasnih volitev, ki imajo po njegovem mnenju smisel le, če se jih razpiše v roku največ pol leta. V politiki ostaja, dokler bo užival zaupanje ljudi Na vprašanje, ali namerava na prihodnjih volitvah še kandidirati, odgovarja, da je politika njegova "prva ljubezen". "Če me bodo ljudje podprli, bi rad ostal pri tej ljubezni, če pa bom izgubil njihovo zaupanje, je čas, da grem opravljat drug posel". Tako namera v politiki ostati, dokler bo imel zaupanje svoje stranke SD. Pahor o razhodu z Zares: Med nami so razlike Glede odhoda stranke Zares iz koalicije Pahor pravi, da se je zdelo, da Zares odhaja zaradi razočaranja, ker ljudi niso uspeli prepričati v nujnost pokojninske reforme. "A dejstvo je, da smo se razšli politično in da so med nami razlike," je poudaril. "Če Zares ni znala najti dovolj skupnih točk s politiko SD, s kom bodo sodelovali v prihodnji vladi," se je vprašal.

Pahor si ne predstavlja sodelovanja z Janšo Ta hip si premier Pahor sicer ne predstavlja, da bi s predsednikom SDS Janezom Janšo sodeloval v skupni vladi. Velika koalicija po njegovi oceni ne bi bila dobra za državo, poleg tega pa je prepričan, da Janša ustvarja atmosfero "čim slabše je, tem boljše za stranko".

"Vlada je kadrovsko politiko in kapitalske odločitve iztrgala iz rok strank" Pahor del kritik na svoj račun šteje kot upravičene in jih tudi upošteva, drug del pa poskuša ustvariti vtis, da je nekompetenten in neodločen, kar po njegovih besedah ne drži. "Moja politika ovira njihove kapitalske in politične interese," je prepričan. Vlada pod njegovim vodstvom je namreč po njegovi oceni kadrovsko politiko in kapitalske odločitve iztrgala iz rok strank, ki se zato danes manj okoriščajo.

Pahor: Politika sedanje vlade je za Slovenijo najboljša Še vedno je prepričan, da je politika sedanje vlade za Slovenijo najboljša, če bo imel možnost, da konča svoje delo, se bo tudi zaupanje ljudi povrnilo, še meni. Če pa bodo ljudje izvolili nekoga, ki je demagog, bodo plačali visoko ceno, opozarja.

Spregovoril je tudi o pokojninski reformi, za katero so ljudje napačno ocenili, da še ni potrebna, k temu pa so jih spodbujali del opozicije in sindikati. Ti so si po njegovem mnenju naredili medvedjo uslugo in zavračali reformo, ki je neizogibna, da bi kratkoročno pokazali, da imajo politično moč.

Dosežki in neuspehi sedanje vlade Premier je v intervjuju še dejal, da so dosežki aktualne vlade ohranitev socialne varnosti v času krize, stabilnost bančnega sistema, nespremenjena kreditna ocena in uspešnejši pregon gospodarskega kriminala, neuspehi pa družbeno nesoglasje glede fiskalne politike, padec pokojninske reforme in odsotnost premika proti večji konkurenčnosti.

"Standarda, ki smo ga uživali pred letom 2008, še dolgo ne bo več" Kot je povedal predsednik vlade, je dohodkovna neenakost v Sloveniji tudi po izbruhu krize med najnižjimi v Evropi, revščina pa prav tako. Pri tem je opozoril, da se ljudem to velikokrat zdi samoumevno in napovedal, da standarda, ki smo ga uživali pred letom 2008, še dolgo ne bo več.

Pahor je v tej luči spomnil na ukrepe, s katerimi je vlada pomagala ohraniti 25.000 delovnih mest, na dvig socialnih transferjev, na dvig minimalne plače in poudaril, da državljani na "drugi polčas te operacije", ki bi vodil k večji konkurenčnosti, niso bili pripravljeni.

Pahor se ne strinja, da srednji sloj izginja Priznal je še, da se zaveda problema, da štiričlanska družina, kjer sta starša brezposelna, živi zgolj malenkost slabše od štiričlanske družine, v kateri starša prejemata minimalno plačo. Prav zato zdaj pripravljajo zakonodajo, iz katere bo razvidno, da se delo splača, je poudaril. Da srednji sloj izginja, se ni strinjal.

"Podjetja bi se morala po izbruhu krize prilagoditi" V Sloveniji sicer po njegovih besedah ostaja iluzija o vsemogoči države. "Ni samo vlada tista, ki ustvarja makroekonomske pogoje za konkurenčnost," je zatrdil in dodal, da bi morala podjetja v državni in zasebni lasti po izbruhu krize prilagoditi oz. spremeniti svojo poslovno politiko, ne pa zgolj čakati na pomoč države.

V zvezi z državnimi podjetji je dejal še, da je vlada pod njegovim vodstvom naredila več korakov zoper korupcijo in klientelizem. Izpostavil je, da so iztrgali kapitalske in kadrovske odločitve iz rok politike in v tej luči spomnil na ustanovitev agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami države.

"Slovenija ni pred grškim scenarijem" Premier je izpostavil še, da Slovenija ni pred grškim scenarijem in da je suverena država, ki drži vajeti svoje usode trdno v rokah - kljub padcu pokojninske reforme. Cena za zadolževanje države tako ostaja relativno nizka, je povedal in dodal, da bi se lahko, če bi bilo to potrebno, na pomoč obrnil k praktično vsem evropskim voditeljem. Pojasnil je še, da se v tujini Slovenijo vidi kot državo, ki je lahko celo vzor, in da jo sami dojemamo veliko slabše.

Spregovoril je tudi o pomoči močno zadolženi Grčiji, pri čemer je navedel, da se Slovenija, ko gre za Atene, odloča skupaj z drugimi državami območja evra, z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom. Vlaganje v iskanje rešitve grškega problema je vlaganje v poskus rešitve evra in se izplača, je še zatrdil. Slovenija v valutni vojni s tolarjem po njegovih besedah ne bi mogla sodelovati, območje evra pa je za slovensko konkurenčnost izjemnega pomena.

Ne spreglejte