Ponedeljek, 2. 7. 2018, 13.38
6 let, 4 mesece
Osnutek koalicijske pogodbe: ukinitev državnega sveta in skrajševanje čakalnih vrst
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,00
30
Osnutek koalicijske pogodbe, o katerem se pogaja šest strank pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca, predvideva oblikovanje novih ministrstev za digitalizacijo, energetiko in regionalni razvoj. Na področju zdravstva predvidevajo nacionalni program za skrajševanje čakalnih vrst, z Natom pa bi začeli pogajanja za manj bataljonskih bojnih skupin.
Ključni poudarki v osnutku koalicijske pogodbe:
- zdravstvena reforma, skrajševanje čakalnih vrst in ohranitev javnega zdravstvenega sistema,
- privatizacija podjetij v državni lasti, ki niso strateškega pomena,
- reforma enotnega plačnega sistema v javnem sektorju,
- znižanje javnega dolga in ustanovitev finančne policije,
- sprememba volilnega sistema, uvedba preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev,
- davčna reforma, razbremenitev dela, uvedba davka na premoženje,
- omejitev sodniškega mandata na 12 let z možnostjo ponovne izvolitve,
- ukinitev državnega sveta z zdajšnjimi pristojnostmi.
V delovni različici dokumenta, ki ga je pridobila STA in predstavlja osnovo za nadaljnje pogovore, so zapisali, da naj bo zavedanje, da je lažje iskati razlike kot pa podobnosti, nenehen opomin, da dobre rešitve niso lahke.
Prednostna naloga bo skrajševanje čakalnih vrst
Na področju zdravstva, ki so ga kot eno od prioritet izpostavili v večini strank, ki sodelujejo v pogovorih, osnutek predvideva ohranitev javnega zdravstvenega sistema, še pred celovito reformo pa bo prednostna naloga skrajševanje čakalnih vrst.
To naj bi, če bi obveljala sedanja različica, zagotovili z nacionalnim programom, ki bo aktiviral vse možnosti, ki so na voljo - javne ustanove, zasebnike in koncesionarje, pa tudi napotovanje bolnikov v tujino. Omenjeni program bi financirali iz proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Odpravili bi sedanje doplačevanje k storitvam iz obveznega zavarovanja
Ne bi pa, kot so zapisali, dovolili netransparentnega prelivanja denarja in obremenjevanja zdravstvene blagajne. S spremembo zakonodaje bi razmejili javno in zasebno izvajanje zdravstvenih dejavnosti, s čimer bi zmanjšali korupcijska tveganja.
Pravice in obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja bi uredili na ravni zakona, pri čemer bi ohranili sedanje pravice, odpravili pa doplačevanje k storitvam iz obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja in izpadla sredstva nadomestili z ustreznim povečanjem prispevnih stopenj ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.
Na demografske pritiske nameravajo odgovoriti z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, nosilec tega zavarovanja pa bi bil ZZZS kot nosilec obveznega socialnega zavarovanja.
Zavzemajo se tudi, da bi odmero za pokojnino postopoma dvignili na 63 odstotkov, upokojencem po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino pa omočili prejemanje pokojnine, hkrati pa spodbujali nadaljnje delo. Naklonjeni so tudi vzpostavitvi stanovanjskih skupnosti za starejše.
V davčni reformi med drugim razbremenitev dela
V osnutku je navedena tudi davčna reforma, ki med drugim predvideva razbremenitev dela, uvedbo davka na premoženje in prilagoditev davčne zakonodaje za mala in srednja podjetja.
Uspešen razvoj slovenskega gospodarstva želijo nadaljevati tudi z znižanjem obremenitve najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov, spremembo delovnopravne zakonodaje za lažje prilagajanje "delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev".
Prenovili bi strategijo upravljanja kapitalskih naložb in privatizirali delež podjetij v državni lasti, ki niso strateškega pomena. Koalicija bi se zavezala tudi k pripravi nabora ukrepov, ki bodo zavarovali vitalne interese Slovenije.
Predvidena tudi prenova enotnega sistema plač
Na področju javnih financ se med drugim zavzemajo za postopno znižanje javnega dolga s sedanjih 73,6 odstotka BDP na 60 odstotkov BDP in vzpostavitev finančne policije.
Predvidevajo postopno povečanje proračunskih in drugih javnih izdatkov za raziskave in razvoj na en odstotek BDP do leta 2022, vzpostavili pa bi tudi nacionalno tehnološko agencijo kot ključno platformo tehnološkega razvoja.
V osnutku je predvidena tudi prenova enotnega sistema plač v javnem sektorju, glede na značilnosti posameznih poklicev v sistemu in z natančno opredelitvijo nagrajevanja.
Ukinitev okrajev in uvedba preferenčnega glasu
Kot cilj so v osnutku zapisali spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ki bo volivcem zagotovil večji vpliv pri izboru kandidatov, predsednik vlade, ki ga izvoli DZ, pa bi imel polno mandatarstvo, kar pomeni, da bi sam imenoval in razreševal ministre svoje vlade.
Novost predvidevajo tudi za predsednika republike, ki bi pridobil pravico do odložilnega veta na zakon, državni svet s sedanjimi pristojnostmi pa bi ukinili.
Med ključnimi projekti v dokumentu je tudi projekt Debirokratizirajmo Slovenijo, v okviru katerega bi poenostavili postopke za državljane, nekatere nepotrebne pa odpravili.
Podpirali bodo vključevanje držav Jugovzhodne Evrope v EU
Na področju zunanjih zadev so poudarili zavzemanje za obstoj močne in učinkovite EU ter zavzemanje za nadgradnjo evropske monetarne unije. Podpirali bodo tudi vključevanje držav regije Jugovzhodne Evrope v EU in jim pri tem pomagali.
Za obrambne izdatke predvidevajo postopno zagotovitev sredstev proti 1,5 odstotka BDP, z zavezništvom pa bi začeli pogajanja za zmanjšanje števila bataljonskih bojnih skupin, torej z dveh na eno.
Osnutek pogodbe vsebuje tudi prizadevanja za kadrovski in tehnični razvoj policije, pri čemer bi pomemben del sredstev namenili krepitvi obmejne policije. Pristojnosti urada za oskrbo in integracijo migrantov bi prenesli na ministrstvo za notranje zadeve.
Dokument predvideva omejitev sodniškega mandata na 12 let z možnostjo ponovne izvolitve, pri čemer bi sodnike imenoval sodni svet skupaj s predsednikom republike.
Za mlade naj bi vzpostavili poseben vladni medresorski organ
Za mlade naj bi vzpostavili poseben vladni medresorski organ, pripravili pa bi tudi nacionalni program dviga natalitete in osamosvajanja mladih. Med drugim predvidevajo davčno olajšavo za kreditojemalce stanovanjskih posojil, ki rešujejo prvi stanovanjski problem. Urad za mladino bi preoblikovali in ga premestili v okvir vladnih služb.
Hkrati predvidevajo sprejem novega zakona o medijih in t. i. zakon o kulturnem evru.
Zavzemajo se tudi za obnovitev procesa oblikovanja pokrajin in krepitev regionalnega razvoja.
Pri sestavi vlade v primerjavi s sedanjim stanjem predvidevajo nekaj sprememb, in sicer oblikovanje novega ministrstva za digitalizacijo, znanost in tehnologijo, ministrstva ali službe vlade za energetiko in obnovljive vire ter ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo. Vseh ministrstev naj bi bilo 17 (v trenutni vladi 16).
V LMŠ so potrdili, da gre za eno od prvih različic delovnega gradiva, ki pa se dopolnjuje s predlogi koalicijskih partnerjev. Podrobneje vsebine ne želijo komentirati.
Predsednik na volitvah zmagovalne SDS Janez Janša se je na poročanje odzval s fotografijo naslovnice svojega osnutka koalicijske pogodbe, ki jo je objavil na Twitterju. Kot je zapisal, je koalicijska pogodba pripravljena za programsko usklajevanje "Manj za davke, več za vas. Manj birokracije, več svobode in odgovornosti. Priložnosti vsem in ne samo prvorazrednim," je naštel njene poudarke. Na stranki širše vsebine niso želeli komentirati, so pa pojasnili, da osnutek temelji na volilnem programu SDS in ponovili, da so odprti za sodelovanje z vsemi.
30