Četrtek, 3. 9. 2026, 16.13
1 mesec, 1 teden
Maribor želi postati logistično vozlišče, Slovenija pa išče odgovor na energetske izzive
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Posvet Preklop 2.0 bo združil razprave o prihodnosti slovenske energetike in logističnem potencialu Maribora.
Maribor bo jutri gostil poslovni posvet Preklop 2.0, na katerem bodo razpravljali o dveh temah, ki sta trenutno med ključnimi razvojnimi vprašanji države: kako zagotoviti več domače električne energije in kako bolje izkoristiti obstoječo prometno infrastrukturo.
Slovenija ima na področju energetike velike načrte, vendar bo njihova uresničitev zahtevala tudi precej investicij in sprememb. Država načrtuje opustitev premoga za proizvodnjo električne energije do leta 2033, do leta 2030 pa želi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov glede na leto 2005.
Ob tem Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva, da bi do leta 2030 najmanj 85 odstotkov potreb po električni energiji pokrili z domačo proizvodnjo, do leta 2040 pa naj bi bila domača oskrba stoodstotna.
Pot do teh ciljev bo vse prej kot preprosta. Slovenija ima namreč trenutno le tri vetrne elektrarne, širitev obnovljivih virov omejujejo tudi omrežne zmogljivosti, težave pa povzročajo dolgotrajni postopki umeščanja objektov v prostor.
Kateri projekti lahko spremenijo energetsko sliko?
Posvet Preklop 2.0 bo zato namenjen vprašanju, kako zagotoviti večjo energetsko suverenost Slovenije. Prvi del bo namenjen obravnavi konkretnih projektov domače proizvodnje in hranjenja energije. Eden od projektov, ki bo v ospredju, je Energijska izraba odpadkov Maribor. Investicija je ocenjena na 80 do sto milijonov evrov, naprava pa bi lahko pokrila več kot 60 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji v mariborskem sistemu daljinskega ogrevanja.
Sogovorniki bodo iskali odgovore tudi na vprašanje, kako bolje izkoristiti potencial Drave. Dravske elektrarne Maribor upravljajo osem velikih in šest malih hidroelektrarn ter več sončnih elektrarn, načrtujejo pa tudi nove sončne elektrarne na kanalih v Zlatoličju in Forminu.
Pri razvoju obnovljivih virov ima pomembno vlogo tudi shranjevanje energije. Črpalna hidroelektrarna Kozjak je načrtovana z močjo 400 megavatov in naj bi omogočila boljše uravnavanje elektroenergetskega sistema ter lažje vključevanje sončnih in vetrnih elektrarn.
Na okrogli mizi o energetski suverenosti bodo sodelovali Tomaž Vuk iz Alpacem Cementa, Jože Hebar iz Energetike Maribor, Danijel Levičar iz GEN energije, Andrej Lasič iz NLB in Andrej Tumpej iz Dravskih elektrarn Maribor.
Maribor ima priložnost, a jo mora izkoristiti
V drugem delu posveta se bodo organizatorji posvetili razvoju Maribora in njegovi vlogi v logistiki, o tem pa smo na Siol.net pisali že pred dnevi.
Slovenija že ima številne koščke potrebne infrastrukture – Luko Koper, železniško in avtocestno omrežje, letališča ter domače logistične operaterje. Težava je predvsem v tem, da jih še nismo povezali v enoten nacionalni logistični model. Ena od priložnosti je mariborsko letališče, ki bi lahko skupaj z železniškimi in cestnimi povezavami postalo del multimodalnega logističnega vozlišča. Za to pa bi bili potrebni razvoj letališča in njegovega zaledja, boljša železniška povezava, ustrezna cestna in komunalna infrastruktura, skladiščne zmogljivosti ter predvsem jasna strategija države.
O tem, kako bi lahko Maribor izkoristil svojo lego in obstoječo infrastrukturo, bodo govorili Tamara Zajec Balažič iz SPIRIT Slovenija, Ivana Vrviščar iz Pošte Slovenije in Borut Čok iz Luke Koper.
Posvet v petek v Vetrinjskem dvoru
Posvet bo v petek, 4. septembra 2026, odprl mariborski župan Saša Arsenovič, sledil bo pozdravni nagovor ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca. O tem, kaj pomeni odlašanje pri infrastrukturnih projektih, bo govoril Jure Stojan iz Inštituta za strateške rešitve, nastopil pa bo tudi Aleš Groznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
