Četrtek, 3. 9. 2026, 14.21
1 month, 1 week
Konec nesmiselnih omejitev: lažje do Zoisove štipendije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Predlagana rešitev zagotavlja ustreznejšo obravnavo prosilcev in odpravlja administrativna bremena pri ugotavljanju upravičenosti do Zoisovih štipendij, so prepričani.
Vlada je na današnji seji ponovno vzpostavila pravične pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Potrdili so tudi predlog novele Zakona o trošarinah, ki bo omogočil omilitev visokih cen energentov na gospodinjstva in gospodarstvo, ter ugotovili, da Slovenija potrebuje bolj uravnoteženo in odporno energetsko politiko.
Vlada je na današnji seji v Zakonu o štipendiranju spremenila pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Kot so navedli v sporočilu za javnost, v preteklih letih številni talenti niso mogli prejeti štipendije zaradi nesmiselne omejitve, ki je določala, katera državna tekmovanja se pri tem upoštevajo.
"Namesto da bi bila pri tem odločilna kakovost izjemnega dosežka, so se upoštevala samo tista tekmovanja, ki so prejemala javna sredstva. Namesto vsebine in ciljev je torej zakon postavljal nesmiselno administrativno oviro za nagrajevanje talentov," so kritični do prejšnjega zakona.
Obljubljajo ustreznejšo obravnavo
Trdijo, da predlagana rešitev zagotavlja ustreznejšo obravnavo prosilcev in odpravlja administrativna bremena pri ugotavljanju upravičenosti do Zoisovih štipendij. Razvoj vseh potencialov mlade generacije je ena ključnih strateških nalog za razvojni skok Slovenije v prihodnjih letih, so poudarili.
Po navedbah vlade številni talenti niso mogli prejeti štipendije zaradi nesmiselne omejitve.
Zaskrbljeni nad razmerami na področju energetike
Vlada se je danes seznanila tudi s poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025, ki ga je pripravila Agencija za energijo in ki poleg celovitega pregleda dogajanja na področju oskrbe Slovenije z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto opozarja tudi na nekatere pomembne izzive za prihodnjo energetsko politiko države.
Kot navajajo, je poročilo za leto 2025 pokazalo skrb vzbujajoč padec pokritosti porabe z domačo proizvodnjo s 97 na 82 odstotkov.
Domača proizvodnja električne energije ob upoštevanju polovice proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško je pokrila le 82,8 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev. Leto prej je bila pokritost bistveno višja, in sicer 97,1-odstotna, so zapisali na vladi. Na zmanjšanje domače proizvodnje so med drugim vplivale slabše hidrološke razmere in posledično nižja proizvodnja hidroelektrarn.
"V prejšnjem mandatu so zanemarili skrb za doseganje energetske suverenosti"
Tudi na tem področju so kritični do delovanja prejšnje vlade. "V prejšnjem mandatu, v katerem so imeli veliko vlogo trgovci z elektriko, so očitno zanemarili skrb za doseganje energetske suverenosti in samooskrbe. Vse bolj se tudi kažejo posledice zgrešene politike zelenega prehoda, kot je bil zastavljen v preteklosti, saj je pomemben razlog za zmanjšanje domače proizvodnje bistveno manjše obratovanje TEŠ po njenem preoblikovanju v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto."
Poročilo agencije tako po navedbah vlade ponovno potrjuje pomen uravnotežene strukture energetskih virov, ki mora zagotavljati zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo tudi v obdobjih neugodnih vremenskih, tržnih ali geopolitičnih razmer.
Domača proizvodnja električne energije ob upoštevanju polovice proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško je pokrila le 82,8 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev.
Slovenija mora biti sposobna čim več svojih energetskih potreb zagotavljati iz domačih virov
Prepričani so, da mora biti Slovenija sposobna čim več svojih energetskih potreb zagotavljati iz domačih virov, pri tem pa ohranjati stabilnost elektroenergetskega sistema in konkurenčnost gospodarstva.
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ocenjuje, da poročilo Agencije za energijo o stanju slovenske energetike v letu 2025 potrjuje potrebo po energetski politiki, ki bo v ospredje postavila zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene, stabilnost sistema ter krepitev domače proizvodnje energije.
"V času vse večje geopolitične negotovosti mora Slovenija dolgoročno graditi robusten in raznolik energetski sistem, ki ne bo pretirano odvisen od posameznega vira energije ali od uvoza ter bo sposoben zagotavljati dovolj energije za gospodinjstva in gospodarstvo tudi v zahtevnejših razmerah," so sklenili.
