Osem let skomin Marka Jakliča

Nekdanji lekarnar Marko Jaklič se je v Polhograjske dolomite zaljubil pred dobrim desetletjem. Takrat je v hribih nad Polhovim Gradcem kupil tudi prvo od dveh posestev s poslopji, kmetijo v Selu z 29 hektarji gozdov in s štirimi hektarji obdelovalnih površin. Želel je kmetovati, a je najprej rušil Jakličevi načrti so bili sprva pristno kmetovalski. Tako je vsaj razlagal medijem. 150 let staro gorsko kmetijo naj bi obnovil, nato pa na njej ponudil gostoljubje kozam. V resnici je Jaklič staro hišo porušil, na njenem mestu pa so zrasli nova hiša, gospodarsko poslopje in bazen. Dovoljenja za takšen prostorski poseg ni imel. Pri tem, da je šlo le za obnovo, saj bi stara hiša sicer propadla, je Jaklič vztrajal vsa prihodnja leta. Nazadnje je trditev ponovil v torek, ko so se mediji razpisali o tem, da je njegova črna gradnja zaradi spremenjenega prostorskega načrta Občine Dobrova - Polhov Gradec tik pred legalizacijo. Prva odločba, da mora rušiti, prva zavrnitev legalizacije A vrnimo se v leto 2005. Maja je gradbeni inšpektorat sklenil, da so Jakličevi posegi v prostor nezakonita gradnja. Velel mu je, naj z njimi preneha. Septembra 2005 Jaklič vloži prošnjo za gradbeno dovoljenje, upravna enota jo zavrne. Razlog: lastništvo poti, ki poteka čez njegovo parcelo. Izgubljeni dve leti Odločba iz maja 2005, s katero je Jakliču inšpektor prepovedal graditi, se izkaže za nepopolno. Potem ko se Jaklič obrne nanj, pritožbeni organ, takratno ministrstvo za okolje in prostor, z napotkom, naj napako popravi, zadevo vrne v ponovno obravnavo inšpektoratu. Namesto da bi o zadevi spet odločal, inšpektorat zadevo pospravi v predal. Mineta dve leti. Šele leta 2011 od okoljskega ministrstva izvemo, zakaj tako dolg premor: ta je nastal zaradi strokovnih nesoglasij med gradbenim inšpektorjem in pritožbenim upravnim organom o dejanskem stanju zaradi usklajevanja katastrskih podatkov z dejanskim stanjem ter zaradi tako imenovanih kadrovskih vplivov, kakor v javni upravi imenujejo bolniško odsotnost in porodniški dopust uslužbenk ministrstva. Država proti Jakliču: 0 : 2 Leto 2008. Tudi v drugem poskusu Jakličeve črne gradnje inšpekciji ne uspe zravnati z zemljo. Jaklič se s tožbo zoper odločbo obrne na upravno sodišče in uspe. Ugotovitev sodišča: inšpektor, ki je vodil postopek, je storil napako. Očitno površen ta v odločbi ni navedel ene od štirih parcel, zmotil se je tudi pri navedbi izmer objektov. Država v tretje: Tokrat nam je uspelo Maja 2011, šest let po ugotovitvi, da na Jakličevi parceli v Selu nad Polhovim Gradcem raste nezakonita gradnja, je izdana tretja in po mnenju ministrstva vendarle popolna odločba o odstranitvi objekta. Ta je Jakliču naložila, da mora črno gradnjo spraviti s sveta do 20. julija, sicer mu bo "roko ponudila" država. Ne zgodi se ne prvo ne drugo.

Jesen 2012: Jaklič se uvrsti na seznam 50 najpomembnejših Decembra 2011 na Jakličevi kmetiji odklopijo elektriko, rušenje se že skoraj začne, a Jakliču uspe zadnji hip zaustaviti brnenje mehanizacije. Zaradi izklopljene elektrike jo usodno skupi 16 piščancev. Jaklič se vnovič pritoži na upravno sodišče.

Jesen 2012. Ker Jaklič do roka, ki mu ga je postavil gradbeni inšpektorat, ni odstranil spornih objektov, se organi vnovič pripravljajo na rušenje. "Po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe bo glede na metodologijo prioritetnih zadev in v skladu z zakonodajo rušenje kmetije uvrščeno na prednostni seznam 50 zadev," takrat zapišejo na inšpektoratu. A zgodi se spet – nič.

Sklep o rušenju je na ministrstvu Leto 2013. Inšpekcijski postopek zoper Jakliča zaradi črne gradnje v Selu nad Polhovim Gradcem še vedno teče, maja letos je bila izdana nova odločba o rušenju objektov, ki je postala pravnomočna.

Vendar se je Jaklič pritožil zoper sklep o dovolitvi izvršbe na parceli, o pritožbi pa bo odločalo prostorsko ministrstvo. Če Jakliču do začetka rušenja uspe objekt legalizirati, bodo izvršilni postopek ustavili.

Ovir za legalizacijo ni več In vse kaže, da tako tudi bo. Jaklič je v osmih letih, odkar je na parceli v Selu v polhograjskih hribih brez potrebnih dokumentov, prvič zasadil lopato, trikrat zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, a bil vsakič neuspešen. S spremenjenim prostorskim načrtom Občine Dobrova - Polhov Gradec pa so njegova zemljišča pridobila status zazidljivih, kar pomeni, da je padla glavna ovira za legalizacijo na črno zgrajenih hiše in gospodarskega poslopja. Za bazen Jaklič gradbenega dovoljenja sicer ne potrebuje, to, ali je legalna gradnja, pa je odvisno od določil občinskega prostorskega načrta.

Gradbeno dovoljenje pričakuje v kratkem Jakličev naslednji korak bo tako verjetno zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za hišo. S tem bi mu namreč črno gradnjo na posestvu z 29 hektarji gozda in štirimi hektarji obdelovalne zemlje naposled le uspelo spraviti v okvire zakonitega.

Jaklič sicer pričakuje, da bo gradbeno dovoljenje dobil čim prej. Kljub temu pa v torek še ni vedel povedati, ali je že podal vlogo za njegovo izdajo, saj naj bi se s tem ukvarjali njegovi projektanti.

Izplača se vztrajati Zdi se, da sta Jakliču uspeh v osemletnem boju z državo prinesli vztrajnost in močna pravna podpora. Zoper odločbe in sklepe se je namreč serijsko pritoževal in vlagal tožbe. To se mu je na koncu izplačalo tudi finančno, saj ga je vložek v dobre svetovalce stal znatno manj, kot bi ga rušenje na črno postavljenih objektov.

Za pravno zastopanje precej manj kot za rušenje Pravno zastopanje, vključno s študijem in pripravo dokumentacije ter vlaganjem vlog in pravnih sredstev, s katerimi mu je postopek uspelo razvleči na več kot osem let, je Jakliča stalo največ deset tisoč evrov, je ocenil eden od ljubljanskih odvetnikov z dolgoletno prakso zastopanja strank pred državnimi organi.

Jaklič, ki je z uspešnimi pravnimi manevri rušenje odlagal dovolj časa, da je Občina Dobrova - Polhov Gradec sprejela spremenjen prostorski načrt, bi moral v nasprotnem primeru črno gradnjo rušiti na svoje stroške. Če bi za rušenje najel podjetje, bi ga to olajšalo za približno 50 tisoč evrov, nam je povedal izkušeni gradbeni inženir cenilec.

Znesek ne bi bil bistveno drugačen, če bi Jaklič rušenju kljuboval in to opravilo prepustil državi. Državni aparat namreč ne zaposluje oseb, usposobljenih za rušenje stavb, zato za tovrstna opravila najema zunanje izvajalce.

Vztrajnost se izplača, pa to velja tudi za Bohinjce? Iz zgodbe o Marku Jakliču in njegovi črni gradnji, ki bo najbrž kmalu zakonita, lahko sklenemo, da se vsekakor izplača biti vztrajen, denar in pravno znanje pa pri tem tudi ne škodujeta.

Koliko upanja epilog zadeve Jaklič ponuja Bohinjcem, ki se jim v kratkem spet obeta rušenje njihovih, pred davnimi leti postavljenih hišic na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), je težko reči.

20 počitniških hišic čaka rušenje Nekaj objektov, ki naj bi bili zgrajeni na črno, je namreč že padlo, 20 naj bi jih rušenje še čakalo. Skupno naj bi bilo v postopku 154 objektov v občini Bohinj, nekaj tudi v blejski občini.

Čeprav bohinjski župan Franc Kramar od lani opozarja, da je težava v uredbi iz leta 2003, ki obravnava omenjene in druge gradbeno sporne objekte v TNP, saj naj bi bila sprejeta na nezakonit način, je minister Dejan Židan dokument pred dnevi vseeno poslal v obravnavo prostorskemu ministrstvu. Kramar zdaj napoveduje zahtevo po spremembi zakona o TNP.

Kakor koli že, če se bo zgodba o bohinjskih črnih gradnjah končala v prahu in ruševinah, se bo verjetno marsikateri lastnik spraševal, ali bi se mu zgodilo enako tudi v primeru, če bi nosil drugačno ime in drugačen priimek.