Sreda, 15. 2. 2023, 14.48
1 leto, 10 mesecev
Ortodonti dali predloge za ureditev poraznih razmer #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
5
V Sloveniji se z redno napotnico v javnem zavodu na prvi pregled pri ortodontu skoraj povsod čaka vsaj pet let, kažejo podatki o čakalnih dobah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za izboljšanje razmer so pri odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskem ortodontskem društvu pripravili nekaj predlogov. Med drugim predlagajo razpis 40 novih javnih ortodontskih programov. Poudarjajo namreč, da obstaja zanimanje ortodontov za delo v okviru javnega zobozdravstva.
O problematiki in rešitvah so ortodonti govorili v torek v okviru strokovnega izobraževanja specialistov čeljustne in zobne ortopedije v organizaciji zdravniške zbornice. Srečanje je bilo organizirano kot odgovor na vprašanja zastopnikov pacientovih pravic, ki se po Sloveniji srečujejo z vprašanji staršev otrok, povezanih z ortodontsko obravnavo na napotnico.
Problematičen pravočasen dostop
Zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da do pritožb staršev prihaja na treh področjih. Med njimi je naštela težave z dostopom do ortodontov, saj je prostega ortodonta težko najti. Zato nekateri starši že zgodaj zahtevajo napotnice pri pediatrih in zobozdravnikih svojih otrok, saj se bojijo, da bodo zamudili rok starosti 16 let, do katerega mora biti načeloma opravljen prvi pregled, da nadaljnje zdravljenje poteka v okviru zdravstvenega zavarovanja.
Primerov, ko so bili otroci k ortodontu napoteni prezgodaj, zgolj preventivno, ali na željo staršev, je po besedah predsednika odbora za zobozdravstvo in podpredsednika zdravniške zbornice Krunoslava Pavlovića tako za tretjino.
Dolge čakalne dobe
Drugi problem so, tako Hlade Zoretova, dolge čakalne dobe za storitve ortodontov. V teh primerih zastopniki pacientovih pravic staršem sicer predlagajo možnost zdravljenja v tujini, nad čemer pa vsi starši zaradi dolgih poti v tujino in stroškov niso navdušeni.
Glavni razlog za dolge čakalne dobe v ortodontiji je po besedah Pavlovića v velikem razkoraku med potrebami, pravicami ter željami prebivalstva in številom programov za čeljustno in zobno ortopedijo.
V Ljubljani hud problem predstavlja tudi dostop do ginekologa, poroča Dnevnik. Ljubljanski zdravstveni dom je namreč zapustila ginekologinja, pri kateri je bilo vpisanih več kot štiri tisoč pacientk. Poleg tega je nove pacientke prenehal sprejemati še zadnji specialist, ki si ga je bilo v mestnem zdravstvenem domu do pred kratkim mogoče izbrati za osebnega ginekologa.
Potrebovali bi 40 novih javnih ortodontskih programov
Zato so problematiko predstavili številnim ministrom za zdravje ter tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Še posebej aktivno nanjo opozarjajo od leta 2018, ko so poudarili, da bi za skrajšanje čakalnih vrst potrebovali 40 novih javnih ortodontskih programov.
Od leta 2012 do leta 2023 pa je ministrstvo za zdravje po besedah predsednice Slovenskega ortodontskega društva Sande Lah Kravanja razpisalo le za 4,5 novega programa ortodontije, čeprav bi številni ortodonti želeli delovati znotraj javnega zobozdravstva.
Zaradi interventne zakonodaje ministrstva, ki tudi na področju ortodontskih storitev omogoča plačevanje vseh opravljenih storitev, se je realizacija obstoječih programov sicer povečala, je pojasnil Pavlović, a dodal, da je končna rešitev širjenje programov.
Zanimanje za študij je, mentorjev pa ni dovolj
Spodbudno je sicer, da je zanimanje mladih diplomantov dentalne medicine za specializacijo čeljustne in zobne ortopedije veliko, a ozka grla predstavljajo prosta mentorska mesta v učnih ustanovah.
Ker je cilj zdravljenje najprej zagotoviti pacientom z večjimi težavami, je ortodontska stroka v letu 2019 predlagala uvedbo dopolnitve napotnice za ortodonta. Po predlogu bi nanjo šolski zobozdravnik dopisal tudi kazalec ortodontske nepravilnosti, t. i. EFO-indeks.
Pred uvedbo dopolnitve napotnice bodo najprej organizirali izobraževanja za zobozdravnike, ki so se že začela, a jih je zaustavila epidemija covid-19. Od januarja letos so izobraževanja zopet v teku, od ministrstva in ZZZS pa ortodonti pričakujejo tehnično podporo.
Slabo obveščanje v primeru prenehanja dela
Kot tretjo zelo pogosto težavo staršev pa je Duša Hlade Zore izpostavila slabo obveščanje o tem, da se je ortodont upokojil ali zaradi katerega drugega razloga prenehal z delom v ordinaciji. Zato so ortodonti podali predlog, da ortodont pred upokojitvijo pravočasno obvesti pristojne institucije, ki pa se na njegov izpad nato pravočasno pripravijo.
Po besedah Sande Lah Kravanja pa bi bilo pri razpisih za specializacije treba večjo težo nameniti regijskemu kriteriju ob izbiri novih kandidatov.
5