Ponedeljek, 2. 12. 2019, 18.33
4 leta, 11 mesecev
Onkološki inštitut poka po šivih, zdravniki na robu zmogljivosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
3
Zaradi vse večjega števila rakavih bolnikov iz vse Slovenije onkološki inštitut pesti prostorska stiska. Zdravniki komaj še obvladujejo razmere, medtem ko bolniki po kemoterapijah zaradi pomanjkanja prostora počivajo na hodnikih.
Kemoterapijo dnevno prejme 350 bolnikov, postelj je le 25. Čakalnice pa so tako polne, da pogosto nimajo več kam sesti. "Normative smo že davno presegli," pravijo, en zdravnik dnevno pregleda tudi 50 bolnikov. Samo lani je za rakom zbolelo 15.300 novih oseb.
Edina rešitev je prizidek ali nov objekt
V neposredni bližini onkološkega inštituta so reševalna vozila, kombiji, avtomobili. V Ljubljano iz vse Slovenije vozijo obolele za rakom. Med čakajočimi je bil tudi Tim iz zdravstvenega doma iz Gornje Radgone. Kot je pojasnil za oddajo Planet 18, po tem, ko pripelje bolnika v Ljubljano, nanj čaka tudi do osem ur. "Vse je odvisno od pregledov, ki jih imajo, od ure do osem ur," je povedal.
Lani je bilo vseh pregledov na onkološkem inštitutu 110 tisoč. Glavna vrata so redko dlje časa zaprta. Samo v dnevno bolnišnico pride vsak dan okoli 350 ljudi. Kemoterapije lahko trajajo tudi do osem ur.
Zdravniki presegajo normative
Kot je pojasnil Erik Brecelj, onkolog, zdravniki opravijo toliko pregledov, da že presegajo normative. Čakalnice so polne. Ljudje po terapiji čakajo tudi stoje, saj včasih prostih stolov v resnici ni.
"Prav vse bolnike pregledamo. Je pa res gneča - bolnikov je veliko, ampak se zaposleni in zdravniki zelo trudimo, da vse opravimo," je še dejal Brecelj. Tudi zunaj delovnega časa, če je potrebno. Že dolgo načrtovana širitev onkološkega inštituta je še vedno v zraku. Da bi delali po standardih in normativih, je utopija, ker ni dovolj kadra.
50 bolnikov na zdravnika na dan je realnost
Kot je razlagal Viljem Kovač, strokovni direktor onkološkega inštituta, poskušajo del nezdravniškega dela prenesti na preostali kader, kar pa lahko pomeni težavo, saj primanjkuje tudi tega. A kot je še dejal, vsak dan sproti rešujejo tovrstna vprašanja.
Podobno je tudi v univerzitetnem kliničnem centru na oddelku hematologije, kjer zdravijo bolnike s krvnim rakom. In to na dveh koncih. "Hospitalni del je prava raketa, sodobna in enotna, tako kot mora biti. Ambulanta in dnevna bolnišnica pa nista. Sta nekje v pradavnini," je povedal Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo.
Izolirajo lahko največ tri bolnike, zato se okužb pri 20 tisoč bolnikih na leto še dodatno bojijo. Rešitev vidijo v obnovi prostorov stare zgradbe Zavoda za varstvo pri delu, tik ob UKC. Je protipotresno varna, a očitno so v ozadju drugačni načrti.
"Obstoječo zgradbe želijo porušiti in zgraditi novo, za kar nimajo gradbenih dovoljenj. Najprej bi bilo treba urediti to področje," je poudaril Zver in dodal, da se vsi zavedajo, kako so se v preteklosti izvajale gradnje urgence, pediatrične klinike in ne nazadnje onkološkega inštituta. "Mi to poslopje potrebujemo danes. Ne potrebujemo razkošnih prostorov, temveč prostore, ki so dovolj funkcionalni za to, da pacientom ponudimo to, kar potrebujejo," je še dejal Zver.
Na robu zmogljivosti
Bolnikov z rakom je v Sloveniji vsako leto več. Zaradi staranja populacije oziroma vedno večjega deleža starejših. "Zelo težko je. Veliko gre na račun dodatnega dela zdravnikov. Nimamo podpore uprave, ampak na koncu prevlada etika in to naredimo," je še dejal Brecelj.
A številni bolniki z rakom še imajo perspektivo. In zdravijo se več let. Spodobilo bi se, pozivajo tisti, ki jih gledajo vsak dan, da država poskrbi vsaj za urejene razmere, saj jih ti potrebujejo.
3