Sobota, 24. 8. 2024, 11.04
4 ure, 8 minut
Okoli 60 pripomb na predlog zakona o visokem šolstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Ministrstvo je pripombe pregledalo in bo pripravilo dopolnjen predlog zakona za medresorsko obravnavo. Predlog zakona bodo obravnavali tudi na svetu za visoko šolstvo. Zakon naj bi bil predvidoma sprejet v začetku prihodnjega leta.
Na predlog zakona o visokem šolstvu, ki je bil v javni obravnavi od 12. junija do 24. julija, je prispelo okoli 60 pripomb, so za STA sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Vsebinske pripombe se med drugim nanašajo na urejanje učnega jezika, uvedbo športne vzgoje kot obveznega predmeta in pogoje za vpis, so dodali.
Vsebinske pripombe se po navedbah ministrstva nanašajo še na sestavo rektorske konference in sveta za visoko šolstvo, študijsko leto in obseg predavanj.
Predlog novega zakona o visokem šolstvu prinaša mnoge novosti oziroma spremembe, začenši s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, spoštovanja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Ureja tudi možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, zagotavlja brezplačen študij za različne skupine študentov, podrobneje ureja tudi dodeljevanje koncesij.
Predlog zakona definira tudi ustanovitelje visokošolskih zavodov, pri čemer kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz, kar lahko stori država na predlog vlade, ne pa tudi samostojnih zavodov.
Precej je novosti pri delovanju Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) in postopkih akreditacije; med njimi se spreminja obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.
Kot povsem novo področje predlog zakona ureja mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja. Kot novost pa uvaja sodelavca pri pedagoškem procesu – korepetitorja in strokovnega sodelavca, podrobneje opredeljuje tudi sobotno leto. Izrecno je tudi določeno, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP oziroma en odstotek BDP za študijsko dejavnost. Trenutno je financiranje na ravni okoli 0,6 odstotka.
