Odslej bo lahko vaš mesar kar avtomehanik iz sosednje ulice

Pred dnevi je začela veljati nova uredba o obrtnih dejavnostih, s katero je vlada število reguliranih obrtnih dejavnosti zmanjšala s 64 na 25. Medtem ko so nekatera dela, kot so proizvodnja kruha in peciva, inštalacije pri gradnjah ter fasaderska in štukaterska dela, našla svoje mesto v uredbi, so druga, na primer mesarska in sladoledarska dejavnost, iz nje izpadla. To pomeni, da zanje po novem ne potrebujete več ustrezne poklicne usposobljenosti in obrtnega dovoljenja. Z drugimi besedami, vaš dovčerajšnji avtoklepar ali polagalec ploščic, ki bo odprli espe, bo lahko postal mesar, ki vam bo odrezal slasten kos pljučne pečenke. Slastno že, ampak ali je to z vidika zdravstvene ustreznosti živil tudi varno? OZS: Uredba je pri mesarji in izdelovalcih sladoleda naredila napako Na obrtni zbornici so prepričani, da ne. Izražajo namreč presenečenje in zaskrbljenost nad tem, da vlada za dejavnosti mesarja in izdelovalca sladoleda ni ohranila zahteve po doseženi srednji izobrazbi. To je bil po njihovih besedah doslej standard, ki se je odražal tudi pri varnosti živilske industrije pri nas. V zbornici tudi opozarjajo, da zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, predpisuje, da v proizvodnji in prometu z živili lahko delajo samo osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo za delo z živili oziroma so zanj dodatno usposobljene in izpolnjujejo osnovne zahteve osebne higiene. Še manj bo vpisa v poklicne šole, poklicni standardi bodo padli Na OZS-ju tudi svarijo, da bodo zaradi nove uredbe poklicne šole še manj obiskane, nekateri poklici pa bodo padli na minimalno raven. Prepričani so tudi, da se bo razbohotil damping, saj bo na trgu cela vrsta nekvalificiranih ponudnikov, ki bodo kar tekmovali, kdo bo imel nižje cene. Če na eni strani država zatrjuje, da regulacijo nekaterih poklicev določajo že drugi predpisi in da deregulacija pomeni zmanjševanje birokracije, na OZS-ju opozarjajo, da pri večini primerov druge vrste regulacije ne morejo nadomestiti poklicne regulacije, zajete v uredbi. Vsaj nosilec dejavnosti naj bo »iz foha« Ravno v primeru mesarjev in izdelovalcev sladoleda je stvar zelo občutljiva, saj lahko zaradi nekoga, ki za poklic ni usposobljen, nastane zdravstvena ali večja materialna škoda, pravi Danijel Lamperger, vodja svetovalnega centra na OZS. Kot dodaja, bi moral biti vsaj nosilec dejavnosti, če že nihče drug, usposobljen za njeno opravljanje, v najslabšem primeru pa bi moralo imeti podjetje med zaposlenimi vsaj nekoga, ki se spozna na dejavnost. Cilj uredbe je deregulacija, država pa regulative ni želela podvajati Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je cilj nove uredbe deregulacija, z namenom varovanja življenja, zdravja in premoženja ljudi ali zaradi zagotavljanja varstva okolja tistih dejavnosti, ki niso regulirane v drugih predpisih, pa uredba ohranja ustrezno poklicno usposobljenost oziroma pridobitev obrtnega dovoljenja. Pravijo, da so pri zmanjševanju števila reguliranih poklicev upoštevali, katere obrtne dejavnost že regulira druga področna zakonodaja, in jih črtali iz uredbe. Takšni so na primer poklici iz gradbeništva, odvoza nevarnih odpadkov, tehničnih pregledov. Prav tako so upoštevali, katere proizvode že regulirajo evropske direktive in usklajeni standardi, pa tudi to, pri katerih poklicih je možnost za določitev minimalne poklicne usposobljenosti, na primer iz srednje strokovne šole ustrezne smeri na srednjo poklicno šolo ustrezne smeri oziroma na nacionalno poklicno kvalifikacijo. Na podlagi naštetih kriterijev je bil nato pripravljen seznam reguliranih poklicnih dejavnosti, ki se je, kot rečeno, zmanjšal s 64 na 25. Država naj prožnost zagotavlja z drugimi ukrepi A kot poudarja Lamperger, so v cehovskem združenju obrtnikov zaradi takšnega pristopa nezadovoljni, saj ima država za zagotavljanje prožnosti pri izbiri in izvajanju poklicev namesto deregulacije izobrazbenih zahtev na voljo druge ukrepe. Na obrtni zbornici pravijo, da so za pameten pristop k regulaciji, pri tem pa bi se država morala zgledovati po Avstriji, kjer imajo regulacijo za obrtne dejavnosti za 80 poklicev. Pomena večje regulacije se po njihovih navedbah zavedajo tudi v Nemčiji, Italiji in na Hrvaškem. Zgledujmo se po Avstriji, tam so obrtniki cenjeni, pravijo na OZS-ju Prav Avstrija in Nemčija beležita najmanjšo nezaposlenost med mladimi, obrtniški poklici pa so cenjeni in dobro plačani, pravijo na zbornici. Dodajajo tudi, da deregulacija številnih poklicev pri nas namesto nasprotnih učinkov le še povečuje obseg sive ekonomije, medtem ko standard storitev ves čas pada. Na obrtni zbornici so zato prepričani, da je vlada z deregulacijo, pri kateri se je zgledovala po državah, kot sta Španija in Slovaška, naredila napako. Za varno hrano je pomembna usposobljenost pripravljalcev O tem, ali oziroma koliko bi lahko nova uredba zaradi opustitve regulacije živilskih poklicev, kakršna sta mesar in pripravljalec sladoleda, neposredno v večje tveganje za zdravje potrošnikov, smo vprašali tudi upravo za varno hrano. Odgovorili so nam, da uredba ne spada v njihovo pristojnost in je ne morejo komentirati, so pa poudarili, da je pri zagotavljanju varne hrane pomembna predvsem primerna usposobljenost vseh, ki sodelujejo v postopku pridelave, predelave in distribucije hrane.