Četrtek, 2. 9. 2021, 10.47
3 leta, 2 meseca
Obrambni ministri EU tudi o evropskih enotah za hitro odzivanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
2
Visoki zunanjepolitični predstavnik Borell
Evropska unija potrebuje močnejšo obrambo, da se bo lahko bolje odzivala na krizne razmere, je bilo slišati danes pred začetkom razprave obrambnih ministrov EU, ki bo osredotočena predvsem na Afganistan. Ministri bodo tako govorili tudi o evropskih enotah za hitro odzivanje, je pred srečanjem povedal zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Ministri se bodo v današnji razpravi o Afganistanu osredotočili na nauke, ki so jih EU in države članice potegnile iz zadnjih dogodkov v deželi pod Hindukušem, kjer so po umiku zavezniških sil na oblast znova prišli talibani.
Pred začetkom pogovorov so se ministri večinoma strinjali, da mora biti EU sposobna delovati bolj samostojno v kriznih razmerah.
Na srečanju tudi zunanjepolitični predstavnik EU Borrell
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell, ki se danes udeležuje neformalnega zasedanja obrambnih ministrov EU na Brdu pri Kranju, je v preteklih dneh že večkrat pozval k oblikovanju evropskih sil za hitro odzivanje v primeru kriz, ki bi štele 5.000 vojakov. Tudi danes je dejal, da EU potrebuje bolj skladne in dobro organizirane sile, ki bodo ves čas na voljo.
"Bojne skupine EU že imamo, a jih še nikdar nismo aktivirali, zato potrebujemo sile, ki bodo bolj operativne," je dejal Borrell novinarjem ob prihodu. "Potreba po večji, močnejši evropski obrambi je danes bolj očitna kot kadarkoli prej."
Tonin: Slovenija si želi, da bi bila EU globalni igralec na globalnem odru
Eden od naukov, ki jih je mogoče potegniti iz Afganistana, je, da EU nima zmogljivosti, da deluje v zapletenih razmerah, in da ima EU različne pobude, npr. bojne skupine EU, vendar pa je mehanizem, kako jih uporabiti in napotiti vojake v tujino, preveč zapleten, pa je povedal obrambni minister Matej Tonin.
Ministri so že med sinočnjo neformalno večerjo govorili o tem, da je treba razmisliti, kako spremeniti mehanizem, da se lahko EU odzove hitro in učinkovito, je dejal Tonin. Dodal je, da soglasje vseh držav članic, ki je pri tem potrebno, očitno ni ustrezna rešitev. Po njegovem mnenju bi bilo treba najti mehanizem, pri katerem bo dovolj "klasična" večina.
Težava bojnih skupin EU je, da zaradi potrebnega soglasja članic skoraj nikoli niso aktivirane. Zato je sinočnja razprava šla v smeri, da se oblikuje mehanizem s "klasično večino". Če se večina članic v EU odloči za napotitev takih sil, lahko te gredo v imenu EU. Članice, ki so pripravljene sodelovati, bi tvorile t. i. skupino voljnih, je pojasnil minister, ki trenutno predseduje Svetu EU. O napotitvi teh enot bi odločale institucije EU.
Slovenija to podpira, je še dejal Tonin, saj si želi, da "bi bila EU globalni igralec na globalnem odru". "Delovati bomo morali hitro, saj je bila zgodba z Afganistanom dovolj nazorna," je še dejal.
Ministri bodo razpravljali o strateškem kompasu
Te enote bi lahko štele okoli 5.000 mož ali več, do 20 tisoč, je še dejal minister. "Slovenija lahko prispeva od 200 do 300 vojakov, to je v tem trenutku naš maksimum" glede na druge angažmaje Slovenske vojske v svetu.
Ministri bodo sicer v luči aktualnih varnostnih izzivov danes razpravljali o strateškem kompasu, ki je eden ključnih procesov za doseganje večje strateške avtonomije Evrope. "Upam, da bomo do oktobra ali novembra lahko predstavili končni osnutek strateškega kompasa," je dejal Borrell.
2