Sreda, 13. 4. 2016, 20.34
6 let, 7 mesecev
Obala je s samostojno Slovenijo spet dobila nekdanji beneški blišč (foto)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
Vrsta podjetij, ki so bila gonilo obalnega razvoja, je po osamosvojitvi propadla, po drugi strani pa so obalne palače in mestni trgi v zadnjih letih spet dobili beneški blišč, ki so ga nekoč v davni preteklosti že imeli.
Kdo izmed nas se ne spomni Istrabenza, izolskega Mehana, portoroške Droge, izolskega Delamarisa ali koprskega Tomosa. Velikani nekdanje skupne države so v času samostojnosti poniknili, bodisi so dobili novega lastnika bodisi končali v stečaju. Razlogov za njihov konec je več. Od spremembe sistema, ki se mu niso uspeli prilagoditi, izgube trga pa do požrešnih lastnikov.
Kljub vsemu pa je, kot pravi muzejski svetnik in umetnostni zgodovinar Edvilijo Gardina, sprememba sistema pomenila en velik korak naprej k demokratičnosti dojemanja preteklosti. "Samostojnost je prinesla spoštovanje do preteklih civilizacij." Istrskim mestom so namreč več stoletij vladale Benetke, ki so v teh krajih pustile neizbrisen pečat. Po letu 1954, ko je to območje dokončno pripadlo Jugoslaviji, se je začel ideološki boj. Nova oblast je namreč želela na vsak način izbrisati večstoletno prisotnost romanske kulture in Benetk, saj jih je povezovala z Italijo.
"Vsaka sprememba sistema pomeni več demokratičnosti dojemanja preteklosti," pravi umetnostni zgodovinar Edvilijo Gardina, ki že več kot štiri desetletja deluje v koprskem pokrajinskem muzeju.
Preteklost dobila zaslužen sijaj
Palačam in mestnih trgom je bil zadnjih letih povrnjen prvotni beneški blišč. Slovenska oziroma celotna Istra je namreč neločljivo povezano z romansko preteklostjo, ki jo je hotel prejšnji sistem na vsak način izbrisat iz kolektivnega spomina. Benetke so, kot pravi Gardina, obalnim mestom dala neizbrisen pečat. Zaradi ideološkega naboja je bila po njegovih besedah beneška civilizacija, katere dediči smo, ne samo v drugem načrtu, ampak tudi zanemarjena.
Prejšnji sistem zadev ni uničeval, ampak jih je načrtno zanemarjal. "Pretehtal je ideološki naboj, vizije, kako bodo to področje spremenili. Sodobno mesto Koper danes še ohranja te sociorealistične stolpnice." Ena izmed takih je danes tudi skorajda prazna Tomosova stolpnica v središču mesta.
Industrija nekoč in danes
Droga Portorož je danes del Droge Kolinska, ki je v lasti hrvaškega Atlantic Grupa, Splošno plovbo je država prodala nemškemu ladjarju, Tomos, ki je slovel kot eden največjih inovatorjev na področju razvoja dvokoles, je končal v stečaju, Intereuropo je pokopal pohlep vodstva, ribiško predelovalna industrija je z obalnega območja izginila. Delamaris svoje ribje konzerve že dobri dve leti proizvaja v Pivki.
"Na tem območju je bila v preteklosti izjemna industrija, ki jo je zatrl neusmiljeni kapitalizem," pravi Gardina. Danes tako Luka Koper ostaja gonilna sila obalnega in tudi slovenskega gospodarstva. Je pa samostojnost prinesla razvoj malega gospodarstva, ki je pomembno pripomoglo k razvoju regije.
Turizem gonilna sila obalnega gospodarstva
Pred petindvajsetimi leti je Slovenija postala nova turistična destinacija na svetovnem zemljevidu. Kljub večstoletni tradiciji turizma na tem območju pa je samostojnost prinesla velik upad prihoda predvsem tujih gostov tudi na slovensko obalo.
Propadajoči Hotel Palace, ki spada med najlepše hotele ob Jadranski obali, je dolga leta kazil turistično podobo kraja, prilagoditi pa se je bilo treba tudi novi strukturi gostov. Leta 2008 je prenovljeni Palace, prvi luksuzni hotel v Sloveniji, postal ikona slovenskega in obalnega turista. Po 25 letih je Portorož skupaj s Piranom ena gonilnih sil slovenskega turizma.
Poglejmo si, kakšno podobo danes kažejo mesta v slovenski Istri
Osredji koprski Titov trg je v zadnjih letih ponovno zasijal v vsem svojem blišču. V obnovljeni Pretorski palači je svoje mesto dobil občinski svet, v njej pa se je mogoče tudi poročiti. Titovemu trgu kraljuje koprska stolnica, ki je celo večja od sosednje tržaške.
V Armeriji in Foresteriji ima svoje prostore Univerza na Primorskem, prostori Loggie so že več desetletij namenjeni kulturi, v njeni spodnji etaži pa se nahaja priljubljena kavarna.
Izola je v zadnje četrt stoletja dodobra spremenila svoj videz. Beneške stavbe in palače počasi, a vztrajno dobivajo svoj zaslužen sijaj, ladjedelnica je le še spomin iz preteklosti, Pivka Perutninarstvo pa je pred časom proizvodnjo ribjih konzerv preselila v Pivko.
Ribiškemu pomolu v Izoli sta dolga leta kraljevali ribiški ladji Riba 1 in Riba 2, ki sta pred leti končali v razrezu. Profesionalnih ribičev je čedalje manj, vzrok je tudi v vse manjši populaciji rib v že tako majhnem slovenskem morju.
Tartinijev trg se je nekoč dušil v pločevini, danes pa je namenjen izključno pešcem in obiskovalcem. Trenutno v Piranu potekajo obnovitvenega dela na rojstni hiši skladatelja Giuseppeja Tartinija.
Hotel Palace je prvi luksuzni hotel v Sloveniji in je eden izmed simbolov slovenskega turizma in Portoroža.
Luki Koper je neodvisnost dala nov veter v jadra. Postala je slovensko okno v svet in v sebi zaradi svoje ugodne geografske lege nosi velik potencial. Njen nadaljnji razvoj je sicer odvisen od gradnje drugega tira med Koprom in Divačo.
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
