Petek, 4. 2. 2022, 14.55
2 leti, 9 mesecev
NSi začela zbirati podpise v podporo sprejetju novele zakona o dohodnini #video
Stranka NSi je danes začela akcijo Višje plače za vse, s katero bodo zbirali podpise v podporo sprejetju novele zakona o dohodnini. Obenem so vzpostavili posebno spletno stran, s katero želijo državljane ozaveščati o prednostih, ki jih prinašajo predlagane spremembe zakona, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik NSi Matej Tonin.
Zakon o dohodnini je trenutno še vedno v zraku in po mnenju Tonina smo trenutno eno glasovanje stran od njegove končne potrditve. Vendar imajo v NSi na podlagi poizvedovanj in razprav občutek, da veliko ljudi ne pozna vsebine zakona, zaradi česar so se v stranki odločili, da začnejo akcijo ozaveščanja.
V okviru akcije so oblikovali posebno spletno stran www.nsi.si/place/, na kateri se bodo ljudje lahko seznanili s podrobnostmi zakona in si izračunali, kakšno neto plačo bi po novem zakonu dobili.
Začenjajo tudi akcijo zbiranja podpisov tako v elektronski kot tudi fizični obliki. "Ti podpisi so izraz podpore državljanov, torej da ljudje podpirajo ta zakon in da si želijo, da se ta zakon čim prej podpre," je odločitev za začetek zbiranja podpisov pojasnil Tonin.
Vztrajanje Levice pri referendumu
Kot je dejal Tonin, se stranka Levica trenutno še ni odločila za umik pobude za posvetovalni referendum o predlagani noveli zakona o dohodnini.
"Če bo Levica še vedno vztrajala pri tem referendumu, potem je po naših poizvedovanjih v parlamentu ustrezna večina, da najprej njihovo referendumsko vprašanje prilagodimo tako, da bo neodvisno in ustrezno, ker takšno, kot je zdaj, je izrazito zavajajoče, in da lahko izglasujemo, da bo referendum izveden na dan volitev," je povedal predsednik NSi ter dodal, da bi to omogočilo visoko udeležbo na referendumu.
Višje plače
V interesu NSi je sicer, da si Levica premisli in umakne pobudo, je dejal. Očitke, da si z izvedbo referenduma na dan volitev želijo kupovati glasove, je Tonin označil za neutemeljene. Na dan volitev bodo volivci dobili dve glasovnici in glasovati za višje plače ne pomeni glasovati za točno določeno stranko, je komentiral očitke.
Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja prinaša ta predlog zakona pomembne posledice za slovenski trg dela. "Davčna razbremenitev plač pomeni tudi, da bodo vse plače višje, predvsem pa bo njihovo razmerje v primerjavi z denarno socialno pomočjo boljše, tako da bodo ljudje bolj motivirani za delo," je poudaril.
Več denarja tudi za starejše od 70 let
Kot je spomnil, prinaša zakon o dohodnini tudi seniorsko olajšavo, ki smo jo poznali do leta 2014. Ta bi veljala za vse starejše od 70 let, konkretno v številkah pa pomeni, da bi bila višina neobdavčene pokojnine po novem 1.433 evrov mesečno, trenutno pa je 1.173 evrov.
Slovenske plače so med najbolj obremenjenimi z davki med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), država pa si trenutno od plač vzame preveč, je opozoril vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Slovenskemu delavcu s povprečno plačo tako od njegove bruto plače ostane zgolj 66 odstotkov, medtem ko italijanskemu 71 odstotkov, slovaškemu pa 77 odstotkov, je dejal.
Predlagani zakon prinaša tudi olajšavo v višini 1.500 evrov za vse, ki prostovoljno ter nepoklicno opravljajo naloge zaščite in reševanja ter pomoči vsaj deset let.
Rast BDP
"Nasprotniki zakona trdijo, da bi njegovo sprejetje ogrozilo javne finance, mi odgovarjamo z dinamičnim izračunom učinkov," je pojasnil. Za letošnje leto se splošna olajšava dvigne za 1.000 evrov na 4.500 evrov. To bo po Horvatovih besedah seveda znižalo proračunske prihodke pri dinamičnem modelu za 102 milijona evrov. V prihodnjem letu za 133 milijonov, v letu 2024 za dodatnih 127 milijonov in v letu 2025, ko bo splošna olajšava na višini 7.500 evrov, za dodatnih 131 milijonov evrov.
Skupaj iz naslova postopnega dvigovanja splošne olajšave bo znižanje proračunskih prihodkov znašalo približno 490 milijonov evrov, ne 800 milijonov evrov, kot govorijo nasprotniki zakona, je dejal Horvat. To bo pripomoglo tudi k rasti bruto domačega proizvoda (BDP). "Samo za primerjavo, stroški testiranja nas danes stanejo milijon evrov na dan," je še poudaril.
27