Ponedeljek, 26. 5. 2025, 17.28
1 dan, 8 ur
Nova enačba v kadrovski križanki: bo predsednici tokrat uspelo?

Predsednici Nataši Pirc Musar pri kadrovanju delo otežuje opozicija, saj je za izvolitev varuha človekovih pravic potrebna dvotretjinska večina. Čaka jo še ena težka kadrovska preizkušnja – izvolitev dveh ustavnih sodnikov.
Guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, zdaj pa še dva ustavna sodnika. Tri pomembne državne funkcije, štirje kandidati, a ni izključeno, da bodo omenjena mesta ostala prazna še kar nekaj časa. Predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob se namreč že nekaj mesecev neuspešno usklajujeta o imenu novega guvernerja. Poleg tega predsednici delo otežuje opozicija, saj je za izvolitev varuha človekovih pravic potrebna dvotretjinska večina, čaka pa jo še ena težka kadrovska preizkušnja – izvolitev dveh ustavnih sodnikov. Kdo so kandidati in kako se lahko razplete celotna kadrovska križanka?
Na razpis za dva ustavna sodnika je prišlo 13 prijav, so sporočili iz urada predsednice republike, a imen niso razkrili. Kandidaturo je za Siol.net potrdila nekdanja predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Sodnico na višjem sodišču v Ljubljani za ustavno sodnico predlaga inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Prvi obraz protestov
Bergant Rakočević je bila v središču javne pozornosti v času lanskih protestov sodnikov zaradi neuresničitve ustavne odločbe o zvišanju plač. Doktorica pravnih znanosti, letnik 1970, je bila pet let podpredsednica višjega sodišča v Ljubljani, je razvidno iz biografije, ki nam jo je poslala.
Vesna Bergant Rakočević je bila v središču javne pozornosti v času lanskih protestov sodnikov zaradi neuresničitve ustavne odločbe o zvišanju plač.
Zakaj bi morala biti izvoljena?
"Njena strokovna specialnost je področje civilnega procesnega prava in ravno podrobno poznavanje občutljivih ravnovesij pravic v sodnih postopkih je ena temeljnih kvalitet, ki jo potrebujejo ustavni sodniki. K njeni širši perspektivi pripomore, da je že vrsto let priznana arbitrica mednarodnega Arbitražnega razsodišča za šport (CAS) v Lozani, nekakšnega svetovnega vrhovnega sodišča za spore s področja športa. Ta družbena dejavnost odpira vrsto najtežjih moralno-etičnih in hkrati pravnih dilem, kot so vprašanja spola, diskriminacije, varstva mladoletnikov in ranljivih skupin, človekove svobodne volje, poštenega postopka," med drugim piše v obrazložitvi inštituta za primerjalno pravo.
Keršmanc, Đorđević, Betetto, Gorkič
Po poročanju časnika Dnevnik so se na razpis za ustavnega sodnika prijavili tudi vodja kazenskega in specializiranega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc ter trije sodniki vrhovnega sodišča, njegov predsednik Miodrag Đorđević in Nino Betetto ter Primož Gorkič.
Nina Betetto je neuspešno kandidirala za sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice, potem ko so ji v propagandnem videoposnetku, za katerim naj bi stala SDS, očitali poskus legalizacije medvojnih in povojnih pobojev ter ključno vlogo v postopku Patria.
Poboji in Patria
Zadnja sta že kandidirala za visoke funkcije in bila tarča močnih napadov opozicijske SDS Janeza Janše. Betetto je neuspešno kandidirala za sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice, potem ko so ji v propagandnem videoposnetku, za katerim naj bi stala SDS, očitali poskus legalizacije medvojnih in povojnih pobojev ter ključno vlogo v postopku Patria, piše N1. Portal spominja, da je aktualna vlada Betetto pred letom dni imenovala za članico Beneške komisije, svetovalnega organa Sveta Evrope za ustavna vprašanja.
Usoden članek za Delo
Gorkič je bil šele v drugem poskusu izvoljen za vrhovnega sodnika. Obema naj bi bila po informacijah N1 favorita vladne koalicije. Gorkič naj bi se SDS zameril, ker je v članku za Delo polemiziral z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi vseh sodb v procesu Patria.
Primož Gorkič naj bi se SDS zameril, ker je v članku za Delo polemiziral z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi vseh sodb v procesu Patria.
Janšev odvetnik
Dnevnik poroča, da se je po neuradnih informacijah na razpis prijavil tudi odvetnik Janeza Janše Franci Matoz, ki pa tega ni želel potrditi.
V uradu predsednice republike so nam sicer povedali, da bo Pirc Musar pri izbiri ustavnih sodnikov, ki jih mora z večino glasov vseh poslancev potrditi državni zbor, vztrajala pri načelih, ki jih je naštela v nedavnem intervjuju za Delo. Glede na njene besede bi lahko sklepali, da bi lahko predlagala eno žensko kandidatko in enega konzervativno usmerjenega sodnika.
Po neuradnih informacijah naj bi se na razpis za ustavnega sodnika prijavil tudi odvetnik Janeza Janše Franci Matoz, ki pa tega ni želel potrditi.
Ženska bo
Predsednica je namreč dejala, da bo poleg strokovnosti in pokritja vseh področij prava upoštevala še kriterij spolne zastopanosti, saj bosta kmalu na ustavnem sodišču ostali le še dve sodnici, in svetovnonazorske usmerjenosti. Glede te je dejala, da je glavnina dela ustavnega sodišča povezana s človekovimi pravicami, ki so liberalne.
Konzervativec za narodovo pestrost
"Tudi pri tem je včasih konzervativni pogled koristen za sprejemanje odločitev, ki pa morajo biti na koncu seveda pravno vzdržne in korektne. Pri ustavnih pravicah je pomemben tudi ta, bom rekla, svetovni nazor, ker lahko tako skozi pravo preliješ večji spekter narodove svetovnonazorske pestrosti," je v začetku maja dejala Pirc Musar za Delo.
Guvernerski test
Glede zapletene kadrovske križanke v guvernerski zgodbi, kjer je potrebnih 46 od 90 poslanskih glasov, in pri varuhu človekovih pravic, kjer pa zakon zahteva dvotretjinsko večino, za zdaj ni videti premikov. Prvi test bo prav odziv koalicije na najnovejši predlog predsednice, ki je v petek kot možnega kandidata za guvernerja predlagala vodjo predstavništva Evropske investicijske banke v Sloveniji Simona Savška.
Prvi test v zapleteni kadrovski križanki bo odziv koalicije na najnovejši predlog predsednice, ki je kot možnega kandidata za guvernerja predlagala vodjo predstavništva Evropske investicijske banke v Sloveniji Simona Savška.
Kadrovsko trgovanje?
Če bi do preboja prišlo pri guvernerju, se morda odpira pot tudi za podporo pri drugih dveh kadrovskih neznankah. Medtem ko je zgodba z ustavnimi sodniki spet nekoliko lažja zaradi manj zahtevne večine za izvolitev (46 glasov), bi se lahko na koncu spet zapletlo ob vztrajanju Pirc Musar, da za ustavnega sodnika predlaga konservativnejšega kandidata.
Dvignjene obrvi?
Takšna poteza bi namreč po eni strani lahko odprla pot za imenovanje varuha človekovih pravic, kjer Pirc Musar nujno potrebuje glasove opozicije, dovolj bi bili glasovi Nove Slovenije Mateja Tonina. A bi lahko predsednica naletela tudi na dvignjene obrvi koalicije zaradi konzervativnega kandidata za ustavnega sodišča.
Še en izhod?
Še ena rešitev bi bila lahko ta, da bi Pirc Musar s predlogom konzervativnega kandidata za ustavnega sodnika počakala na naslednji kadrovski krog: spomladi prihodnje leto se namreč iztečejo mandati še trem ustavnim sodnikom, Marku Jakliču, Mateju Accettu in Rajku Knezu.
Pirc Musar je v preteklih mesecih večkrat poskusila z imenovanji guvernerja in varuha človekovih pravic, a ni bila uspešna. Koalicija je glede guvernerskega mesta vztrajala pri državni sekretarki na finančnem ministrstvu Saši Jazbec.
Zgodovina neuspešnih kadrovanj
Pirc Musar je sicer v preteklih mesecih večkrat poskusila z imenovanji guvernerja in varuha človekovih pravic, a ni bila uspešna. Koalicija je glede guvernerskega mesta vztrajala pri državni sekretarki na finančnem ministrstvu Saši Jazbec.
Rop je pogorel
Tako je predsedničin kandidat za guvernerja, nekdanji premier Anton Rop, novembra lani pogorel na glasovanju v parlamentu. Pirc Musar je za varuhinjo želela predlagati direktorico pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, a je ugotovila, da ne bo dobila dovolj podpore.
Predsednica je za varuhinjo želela predlagati direktorico pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, a je ugotovila, da ne bo dobila dovolj podpore.
Primerna za namestnico, za varuhinjo ne
Ko se je koalicija poenotila o podpori namestnici varuha človekovih pravic Dijani Možini Zupanc, pa se je izkazalo, da dvotretjinska večina prav tako ne bo dosegljiva, ker je konec aprila brez obrazložitve niso podprli v NSi. Ta stranka je sicer prispevala glasove, ko je bila Možina Zupanc imenovana za namestnico varuha. Kljub temu je predsednica v petek sporočila, da si še naprej prizadeva za zagotovitev podpore Možina Zupanc.