Četrtek, 7. 12. 2023, 9.45
1 leto
Nočejo povedati, koliko so Kitajci plačali Jožetu P. Damijanu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,16
Koliko denarja je Huawei plačal Jožetu P. Damijanu, ostaja skrivnost.
V Centru poslovne odličnosti ekonomske fakultete nam niso odgovorili na vprašanje, koliko jim je kitajski Huawei, ki po mnenju Bruslja zaradi povezav s kitajsko komunistično partijo predstavlja grožnjo državam EU, plačal za študijo Jožeta P. Damijana in drugih sodelavcev. Gre za študijo, na katero se Huawei sklicuje v dopisu, v katerem slovenski vladi "vljudno predlaga" povrnitev škode, ki naj bi jo utrpeli z izključitvijo iz postavitve omrežja 5G v Sloveniji in ki jo ocenjujejo na najmanj 170 milijonov evrov. Inštitut za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti je na drugi strani pojasnil, da so za študijo, ki jo je napisal pravnik Samo Bardutzky, Huaweiu zaračunali štiri tisoč evrov in DDV.
Vlada je konec junija sprejela sklep o ukrepih za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G. Kot razlog za to so takrat v uradu vlade za informacijsko varnost navedli, da so pri tem izhajali iz priporočila Evropske komisije, ki je kitajski družbi Huawei in ZTE izpostavila kot bolj tvegani za varnost EU od drugih dobaviteljev opreme 5G. Pri omenjenih družbah naj bi namreč zaradi možnosti odtekanja informacij h kitajskim oblastem obstajali močni varnostni zadržki.
Ker postopki, ki bi omogočili večjo informacijsko varnost države, potekajo tudi na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), je Huawei vladi poslal dopis, v katerem zatrjuje, da mu bodo ukrepi slovenske države povzročili več kot 170-milijonsko škodo, zato je vladi "vljudno predlagal" povrnitev te izgube z vzpostavitvijo "kompenzacijske sheme".
Huawei je ob dopisu vladi poslal tudi izračun škode, ki ga je skupaj s sodelavci pripravil ekonomist Jože P. Damijan, in mnenje pravnika Sama Bardutzkega.
Damijanova analiza je nastala v okviru Centra poslovne odličnosti ekonomske fakultete, katerega soustanoviteljice so Univerza v Ljubljani ter družbe BTC, Gorenje, Kolektor in Mercator. Povprašali smo jih, koliko je Huawei plačal za analizo, kako se je razdelil denar in ali se jim zdi sodelovanje s Huaweiem zaradi povezav s kitajsko totalitarno oblastjo sprejemljivo.
"Študija z naslovom Ekonomski učinki omejevanja konkurence pri ponudbi 5G tehnologije na slovensko gospodarstvo je bila opravljena leta 2020 (pred tremi leti). Analiza je bila narejena v skladu z metodologijo, ki jo je razvila družba Oxford Economics (2019), z namenom ocene makroekonomskih učinkov omejevanja števila konkurentov pri ponudbi tehnologije 5G na slovensko gospodarstvo. Analiza ni vključevala učinkov na posamezna podjetja, tudi ne za podjetje Huawei. Ocenjeni učinki na slovensko gospodarstvo so v skladu z učinki, kot so bili ocenjeni tudi za druge države," nam je pojasnila direktorica centra Monika Lapanja. Na vprašanja glede finančne plati sodelovanja nam ni odgovorila.
Podobna vprašanja smo naslovili tudi na Inštitut za primerjalno pravo, katerega ustanovitelj je pravna fakulteta v Ljubljani in v okviru katerega je svojo analizo pripravil Bardutzky.
Samo Bardutzky je predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
"Za pravno mnenje, ki ga je profesor Bardutzky septembra letos pripravil za družbo Huawei Technologies Ljubljana, je bil naročniku izstavljen račun v znesku 4.000 evrov + DDV. V skladu z internimi pravili inštitut pridrži deset odstotkov tega zneska, preostalo se izplača avtorju mnenja," je zapisal Matija Damjan, generalni sekretar inštituta, ter dodal:
"Pravno mnenje se nanaša na vprašanje abstraktne narave v zvezi z ustreznim oblikovanjem zakonskih in podzakonskih aktov, da bodo ti v skladu s slovenskim ustavnim okvirom. Upoštevanje ustavnih zahtev pri oblikovanju ukrepov je pomembno za pravno varnost vseh subjektov v Sloveniji, ne le za družbo Huawei. Odgovor na vprašanja tako ne more biti odvisen od povezav te družbe s totalitarno kitajsko oblastjo."
Kakšna je vloga Zavrla in Verčiča?
Kitajski Huawei je sicer pred leti za izvajanje komunikacijskih storitev v Sloveniji najel podjetje Stratkom v lasti lobista Francija Zavrla in Dejana Verčiča, visokošolskega učitelja na fakulteti za družbene vede, ki v javnosti nastopa kot politični komentator, pri čemer pa Verčič zanika, da bi bil zaradi ekonomskih interesov pri sodelovanju njegovega podjetja s Kitajci, ki si želijo posla z državo, kot politični komentator v navzkrižju interesov. V Huaweiju so medtem tudi pojasnili, da ne uporabljajo več storitev lobiranja.
