Nedelja, 18. 11. 2018, 10.00
6 let
NLP nad Irsko? Bolj verjetno, da gre za meteoride.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
2
"Tudi ob pojavih na Zemlji se nam zgodi, da nas optične iluzije zavedejo," razlaga Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
"Včasih stvari ostanejo nepojasnjene tudi zato, ker nimamo dovolj podatkov, mogoče tudi še ne razumemo vsega. Ampak to ne pomeni, da obstaja tuja civilizacija, ki nas opazuje in obiskuje," o neznanih predmetih, ki jih posamezniki vidijo na nebu, pravi astrofizičarka Andreja Gomboc. Čeprav so včasih mislili, da poznajo že vse, poznamo le približno en odstotek naše Galaksije.
Nepojasnjene stvari vedno razburjajo ljudi in sprožajo teorije. Podobno je bilo tudi po tem, ko je nekaj pilotov pred jugozahodno obalo Irske opazilo žareče predmete, ki so se premikali z veliko hitrostjo.
"Neznani leteči predmeti so pogosto plod domišljije oziroma optična iluzija. Če nečesa ne razumemo, to ne pomeni takoj, da gre za neko zunajzemeljsko civilizacijo, ki nas je prišla obiskat. V tem primeru govorimo o pilotih, ki poznajo nebo in so kredibilne priče," dogodek komentira Andreja Gomboc, astrofizičarka z Univerza v Novi Gorici.
"Lahko bi šlo za skupino meteoroidov"
Različne skupine pilotov, ki so v tistem trenutku letele nad Irsko, so predmet opisale kot hitro premikajoč se in zelo svetel.
"To je v skladu z razlago, da bi lahko šlo za skupino meteoroidov, ki so vstopili v Zemljino atmosfero pod majhnim kotom, skorajda vodoravno. Meteoroidi so namreč ob vstopu v atmosfero zelo hitri ter se zaradi trenja z zrakom segrejejo in zažarijo. Ob tem, ko se segrejejo, jih lahko tudi raznese. Je pa treba dodati, da iz zapisov ni jasno, v katero smer so se luči gibale," razlaga Gombočeva in dodaja, da bo končni odgovor dala preiskava, ki so jo uvedli.
"Če nečesa ne razumemo, to ne pomeni takoj, da gre za neko zunajzemeljsko civilizacijo, ki nas je prišla obiskat."
Včasih stvari ostanejo nepojasnjene
Gombočeva se pri svojem delu velikokrat srečuje s tem, da nekdo vidi premikajoč se predmet in jo sprašuje, za kaj bi lahko šlo. "Samo iz opisa je pogosto težko pojasniti takšne dogodke. Včasih se najde razlaga, ki je zelo verjetna, ko gre za standardne dogodke. Včasih stvari ostanejo nepojasnjene tudi zato, ker nimamo dovolj podatkov, mogoče tudi še ne razumemo vsega, ampak to ne pomeni, da obstaja tuja civilizacija, ki nas opazuje in obiskuje," pravi Gombočeva.
Na Zemljo nenehno padajo meteoridi, ki pa večinoma zgorijo in ob tem povzročijo zvezdni utrinek ali meteor, kot pravimo njihovi svetli sledi na nebu. Jih je pa v določenih delih leta več, "ker gre Zemlja na svoji poti okrog Sonca skozi dele poti, kjer je več teh delcev, na primer ostankov kometov".
Veliko redkejši kot utrinki pa so kosi, ki padejo na Zemljo. Po podatkih Gombočeve se je v Sloveniji to zgodilo v štirih primerih: "Na Dunaju hranijo Avški meteorit, ki je podoben kosu raztaljenega železa, v Sloveniji pa imamo dva kosa, najdena na Mežakli, ki sta nastala ob razpadu meteorita na več delov. Videti sta kot kamna ali kosa skal, sta pa na površini črna, zažgana, v notranjosti pa bolj svetla."
Na Zemlji v stotih letih veliko sprememb, v vesolju praktično nič
Sto let v vesolju ne pomeni praktično nič.
Čeprav se zdimo ljudje za svet zelo pomembni, pa je vpliv Zemlje na Osončje zanemarljiv. "V zadnjih stotih letih se je na Zemlji zelo spremenil način življenja, razvoj tehnologije nam omogoča marsikaj, medtem ko je za vesolje to zelo kratek čas. V tem času se praktično ni nič spremenilo. Imamo pa danes veliko boljše in naprednejše naprave kot pred petdesetimi ali sto leti. Lahko opazujemo objekte in pojave v vesolju, ki jih prej nismo mogli," drugačne časovne skale pojasnjuje Gombočeva.
Skupaj s kolegi v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici se ukvarjajo predvsem z visokoenerigjsko astrofiziko, kar vključuje pojave v bližini črnih lukenj, eksplozije supernov in izbruhe sevanja gama.
Noči ne preživljajo z gledanjem skozi teleskop
Mnogi si predstavljajo, da astronom oziroma astrofizik noči preživlja pod nebom in skozi teleskop opazuje dogajanje na nebu. "Veliko teleskopov ima danes možnost oddaljenega dostopa. Tako na primer na teleskop Liverpool, ki je na kanarskem otoku La Palma, prek računalnika vnesem, kakšne vrste opazovanj potrebujem, kaj bi želela posneti, zjutraj, ko se zbudim, pa me slike čakajo. Potem so tu še sateliti, ki so nad Zemljinim ozračjem in nam pošiljajo raznovrstne podatke," svoje delo opisuje Gombočeva.
Zaradi svetlobnega onesnaženja in ne najbolj idealnega vremena so teleskopi postavljeni na bolj odmaknjenih krajih. Za severno nebo je teleskop na Kanarskih otokih, za južno v Čilu, za ameriške raziskovalce pa na Havajih.
V naši Galaksiji poznamo pet odstotkov mase oziroma energije vesolja, preostalih 95 pa še ne.
Pred 50 leti mislili, da vedo vse, zdaj vidijo, da poznajo le en odstotek
Pred 50 leti so nekateri mislili, da že skoraj vse vedo o vesolju, zdaj pa vidimo, da je še zelo veliko neznanega, opozarja Gombočeva.
V našem Osončju poznamo vsa večja telesa. Mogoče ne poznamo le kakšnega na robu, kjer se ne odbija veliko svetlobe. "V naši Galaksiji poznamo približno en odstotek vseh zvezd, od tu naprej pa sklepamo o preostalih 99 odstotkih, ki so jim verjetno podobne," razlaga Gombočeva.
Največji izziv za astronomijo in astrofiziko po njenih besedah ostaja sestava vesolja. Za zdaj poznamo zvezde, plin, prah in planete, vendar to vse skupaj predstavlja le pet odstotkov mase oziroma energije vesolja. "Kaj predstavlja drugih 95 odstotkov, pa še ne vemo. Vemo, da je iz dveh komponent: ena je temna snov in druga temna energija. Za nobeno pa ne vemo, kaj je," o glavnem izzivu meni Gombočeva.
2