Sobota,
1. 10. 2022,
14.43

Osveženo pred

2 leti, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,25

61

Natisni članek

Natisni članek

Milan Brglez Nataša Pirc Musar Anže Logar predsedniške volitve 2022 Ninamedia javnomnenjska anketa

Sobota, 1. 10. 2022, 14.43

2 leti, 2 meseca

Ninamedia: Tokrat bi Logar slavil v prvem krogu, v drugem ne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,25

61

Anže Logar | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Če je Anže Logar po javnomnenjski raziskavi izpred dveh tednov, ki jo je za časnika Dnevnik in Večer opravila Ninamedia, v prvem in drugem krogu predsedniških volitev prejel največ glasov, bi tokrat slavil le v prvem krogu. V drugem krogu bi ga premagala Nataša Pirc Musar ali Milan Brglez.

V prvem krogu predsedniških volitev bi največ, 28,2 odstotka glasov, prejel Anže Logar, kaže anketa, ki jo je za časnik Dnevnik izvedla agencija Ninamedia. Sledi mu Nataša Pirc Musar s 23,6 odstotka glasov, ki bi v drugem krogu, če bi se pomerila z Logarjem, prejela 46,1-odstotno podporo, Logar pa 40,8-odstotno. Prvič je v Dnevnikovo anketo uvrščen Milan Brglez, ki bi ga podprlo 18,9 odstotka vprašanih.

Gre za prvo anketo Ninamedie za Dnevnik, v katero je vključenih vseh osem uradnih predsedniških kandidatov. Poleg Brgleza, kandidata SD in Gibanja Svoboda, je prvič v anketo uvrščen še kandidat Levice Miha Kordiš. Ni pa več prisoten kandidat Ivo Vajgl, ki se je pretekli teden umaknil iz predsedniške tekme.

Anže Logar, Nataša Pirc Musar
Novice Nov šok po Ninamedii: Logar čez Pirc Musarjevo tudi v drugem krogu

Od preostalih kandidatov bi največ glasov prejel Vladimir Prebilič (4,6 odstotka). Sledijo mu Janez Cigler Kralj (3,3 odstotka), Sabina Senčar (2,9 odstotka), Miha Kordiš (1,6 odstotka) in Gregor Bezenšek (0,4 odstotka).

Glede na zadnjo anketo Ninamedie za Dnevnik in Večer, ki je bila objavljena 19. septembra, se je tokrat podpora Logarju zmanjšala za 5,9 odstotne točke, Pirc Musarjevi pa za 7,8 odstotne točke. Ni pa še bilo takrat v anketo vključenega Brgleza.

V tokratni anketi so z različnimi kombinacijami kandidatov preverjali, koga bi volivci izbrali v drugem krogu predsedniških volitev. Če bi se v drugi krog uvrstila Logar in Pirc Musarjeva, bi zmagala zadnja. Podprlo bi jo 46,1 odstotka vprašanih, Logarja pa 40,8 odstotka.

Anže Logar, Nataša Pirc Musar
Novice Po Ninamedii Logar, po Mediani Pirc Musarjeva. Komu verjeti?

Če bi se v drugi krog uvrstila Logar in Brglez, bi zmagal zadnji. Podprlo bi ga 44,4 odstotka vprašanih, Logarja pa 41,7 odstotka.

Če bi se v drugi krog uvrstila Brglez in Pirc Musarjeva, bi zmagala zadnja. Podprlo bi jo 37 odstotkov volivcev, Brgleza pa 33,7 odstotka volivcev.

Logar zmagovalec prvega kroga in poraženec drugega kroga

V Dnevniku so prepričani, da anketni rezultati ne dopuščajo dvoma o tem, da bo Logar zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev, a tudi ne, da bo v drugem volilnem krogu izgubil. Namero, da bodo volili zanj, je tokrat izrazilo dobrih 28 odstotkov anketirancev, kar mu trenutno – in potem ko izločijo dobrih 16 odstotkov neopredeljenih – obeta 37-odstotni volilni izkupiček v prvem krogu.

Anže Logar
Novice Logarju je to uspelo že tretjič zapored

Logarju najbližje je Pirc Musarjeva, ki za najmočnejšim desnim kandidatom zaostaja za pet odstotnih točk. Približno tolikšna je tudi razdalja med njo in Brglezom. "Vprašanje torej ni, kdo, ali Pirc Musarjeva ali Brglez, bo v prihodnjem mesecu dni s prvega mesta izpodrinil Logarja, vprašanje je, ali bo Brglezu uspelo, da v tem času nadomesti zaostanek za tekmico z istega dela političnega zemljevida in se nato 13. novembra v drugem krogu volitev pomeri z Logarjem. V takem drugem krogu bi Brglez zmagal, a zmagala nad Logarjem bi tudi Pirc Musarjeva, še nekoliko močneje kot Brglez," na podlagi rezultatov napovedujejo v Dnevniku.

Raziskavo je Ninamedia izvedla med 28. in 29. septembrom, anketirali so tisoč oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca.