Ni vodovoda, pa še umreti je drago

Če bo šlo tako naprej, jih bo bore malo ostalo v Ljubljani. Kmalu za tem, ko smo pred dobrim mesecem pisali o razlogih, zaradi katerih razmišljajo o odcepitvi od Mestne občine Ljubljana v Četrtnih skupnostih Polje in Sostro, nas je poklical Bogdan Groznik, predstavnik SDS v Četrtni skupnosti Šmarna gora. Kot je povedal, naj bi bili tudi nekateri prebivalci njihove četrtne skupnosti z obljubami župana Zorana Jankovića, pa tudi neurejenimi stvarmi, ki se vlečejo še od časa, ko Janković še niti sanjal ni o tem, da bo kdaj postal župan, precej nezadovoljni.

Moti ga previsoka cena grobov Osebno Bogdana Groznika najbolj jezi visoka cena, ki jo Ljubljančani plačujejo za najemnino grobov. "To me jezi, vse odkar sem pred kakšnim letom izvedel, da prebivalci Celovca za desetletno najemnino groba plačujejo po 160 evrov," pravi Groznik, ki se mu zdi cena za najem groba (ta v Ljubljani znaša okoli 63 evrov na leto) močno zasoljena. "Poklical sem v nekatere okoliške občine – te so res manjše, a ljudje v njih za najemnino plačujejo tudi po enkrat ali celo večkrat manj," pravi in navede primer Vodic, kjer po njegovih besedah občani za najem groba plačujejo 24 evrov, ter Mengša, kjer naj bi plačevali po okoli 20 evrov na leto. Na vprašanje, ali je MOL in župana Jankovića na problem, ki ga tare, že opozoril, odgovarja: "Ne, počakali bomo do prve naslednje seje četrtne skupnosti, ki bo okoli 25. oktobra. Tam bomo zbirali podpisov predstavnikov ČS-ja. Podpise članov ČS-ja iz strank SDS in NSi imam že zagotovljene, a večino v četrtni skupnosti ima Lista Zorana Jankovića – njim svoje pobude za zdaj še nisem predstavil. To bom storil na seji konec oktobra. Po tej seji bomo na MOL posredovali pismo s pobudo, da se cene najema grobov v Ljubljani znižajo, in počakali na odgovor, potem pa videli, kako bomo naprej," pravi Groznik, ki se bo v zvezi s pobudo za odcepitev v prihodnjih dneh srečal s predstavnikom ČS-ja Sostro, kjer so prav tako že razmišljali o odcepitvi od prestolnice.

V eni ulici je osem hiš brez vodovoda Previsoka cena grobov pa ni edina težava, ki pesti nekatere prebivalce četrtne skupnosti pod Šmarno goro. "Tu so še težave z vodovodom in kanalizacijo – polovica prebivalcev naše skupnosti še nima napeljane kanalizacije, čeprav zanjo občino prosijo že več let. Problem je tudi v prometni infrastrukturi – posebej nevarna in prenove nujno potrebna je cesta Šmartno–Vodice. Ta je močno obremenjena, redno pa jo uporabljajo tudi šolarji, za katere je zelo nevarna." Seznam nezadovoljstva nekaterih prebivalcev ČS-ja se po Groznikovih besedah končuje s pobudo, da bi v središču Šmartnega zgradili pošto in trgovski center. "To ni mogoče, ker zemljišče na območju, kjer naj bi se to zgodilo, še ni odkupljeno – šele ko bi se začel graditi trgovski center, pa naj bi po zagotovilih MOL-a začeli urejati tudi kanalizacijo …" Kot še dodaja Groznik, naj bi na MOL-u pred dvema letoma prebivalcem izpod Šmarne gore obljubili, da bodo kanalizacijo uredili do leta 2013, a se je rok za ureditev iz neznanih razlogov prestavil za dve leti, do 2015. Dotlej bo morala po Groznikovih besedah tudi Četrtna skupnost Šmarna gora dobiti kanalizacijo že zato, ker to zahteva direktiva EU-ja. Če bi čakali zgolj na MOL, se glede na neizpolnjene obljube iz preteklih let, tudi to po mnenju sogovornika, še kar precej let najbrž ne bi zgodilo.