Neznosen smrad zaradi odpadnega blata. Tudi to je Ljubljana. #foto

V zadnjem času smo priča več primerom, v katerih so ekološki kriminalci izkoristili krizo, ki v Sloveniji vlada na področju odvoza komunalnega blata. Večinoma ga izvažamo v tujino, največ na Slovaško, nekaj tudi na Hrvaško. Vse pogosteje pa blato iz čistilnih naprav konča v naravi. To se je zgodilo v Hočah, kjer so nezakonito odvrgli kar 500 kubičnih metrov blata, podobno količino v Dramljah in 20 kubičnih metrov v Šentjurju. 

Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastjan Zupanc je za STA povedal, da so prve težave zaznali že leta 2019, ko so Madžari napovedali zaprtje meja za komunalno blato. Še danes sicer Slovenija na Madžarsko odvaža digestat, ki nastane po predhodni uporabi blata v bioplinarnah.

Pred dvema letoma so na težave opozorili pristojne na okoljskem ministrstvu in predlagali pripravo deponij, kamor bi lahko iz čistilnih naprav vsaj začasno odlagali blato. "Časa, da poiščemo rešitve, ni veliko. Ekološki kriminalci so začutili priložnost. Cene odstranjevanja blata so visoke. Če ga potem nelegalno odložiš v naravo, pa so visoki dobički. Vprašanje je, kje vse je to blato še odloženo, pa tega še sploh ne vemo," je poudaril Zupanc. 

Novice Nelegalno odvrženo komunalno blato: znane nove podrobnosti

Ljubljana tik pred okoljsko katastrofo?

Marca letos so nelegalno odlagališče odkrili v Sneberjah v Ljubljani, in sicer kar 40 kubičnih metrov blata. Kot so nam sporočili s Policijske uprave Ljubljana, so bili o tem obveščeni, policisti pa so opravili ogled. "V postopek so se vključile tudi pristojne službe. Predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja še poteka," so zapisali. 

Neznosen smrad se zaradi enakega razloga po Zalogu širi iz podjetja ML Surovine. Podjetje naj bi komunalno blato v Zalog vozilo iz Štajerske. Na NIJZ odgovarjajo, da gre za blato, v katerem so bakterije, nevarne za zdravje, in druge kemijske spojine, kar je nevarno za onesnaženje vodotokov, virov pitne vode in tudi zemljine. Težava tako ni samo smrad. Blato lahko pronica v vodo in to je recept za še večjo okoljsko katastrofo. 

Na NIJZ še opozarjajo, da naj se prebivalci območjem, onesnaženim z blatom, izogibajo. A to je za občane, ki živijo na območju Zaloga, nemogoče. 

Fotogalerija

1

 / 11

Krajani že od aprila lani opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi mastnega črnega prahu v zraku in neznosnega smradu, ki ga veter širi do okoliških krajev Kašelj, Zadobrova in Sneberje. 

Obrnili so se na pristojne institucije, a do danes se ni zgodilo nič, zato sta Četrtna skupnost Polje in Civilna iniciativa proti nepravilnemu skladiščenju odpadkov, ki je tudi že začela zbirati podpise, sklicali novinarsko konferenco v zvezi s problematiko nepravilno skladiščenega elektrofiltrskega pepela in mulja iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda v Zalogu in okolici. 

Janković napovedal gradnjo sežigalnice, a to ne bo dovolj

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred dnevi napovedal od 10 do 12 milijonov evrov vreden projekt gradnje prve sežigalnice odpadnega blata v Sloveniji. Ta naj bi čez dve leti stala prav na območju Zaloga. A to za rešitev vseslovenskega problema ne bo dovolj. Minister za okolje Andrej Vizjak je pred kratkim v pogovoru za STA povedal, da rešitev za omenjeno problematiko vidijo v monosežigalnicah. Slovenija bi namreč potrebovala od tri do štiri monosežigalnice, da bi postala samozadostna. 

Dolgoročne in celostne rešitve glede tega, kam s komunalnim blatom, za zdaj še ni na vidiku. 

Novice Madžarska dovoljenj ne da, katastrofo lahko prinese prvo deževje #video

Novice V 18 hišnih preiskavah pridržali šest oseb