Nekdanja desna roka Dušana Vučka brez dlake na jeziku spregovorila tudi o nepravilnostih DVK

Foto: Bojan Puhek Nina Mujagić, ki je bila 27 let pomočnica direktorja za organizacijo in izvedbo volitev v službi Državne volilne komisije (DVK), je maja letos dobila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Čeprav gre za izjemno poznavalko slovenskega volilnega sistema, je pristala na cesti. Pred tem je bila zaposlena na ministrstvu za pravosodje, v okviru katerega je tedaj delovala služba DVK. Na področju volitev je torej delala 36 let oziroma svojo celotno poklicno pot. Uradni razlog za odpoved zaposlitve Mujagićevi je bilo dogajanje pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je v tisk dvakrat poslala glasovnice z napačnim logotipom stranke NSi.

Gospa Mujagić, kaj je po vašem mnenju resnični razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Prepričana sem, da resnični razlog tiči drugje. V službi DVK sem bila namreč svetovalka za spolno nasilje in mobing. Direktorja službe DVK Dušana Vučka sem obvestila, da se je ena izmed zaposlenih pritožila zaradi spolnega nasilja. Ko je na DVK prispelo še anonimno pismo o spolnem nasilju, je bilo jasno, da bom morala oditi.

Ponovitve tiska glasovnic so se dogajale ob vsakih volitvah in nikoli nihče ni bil niti v disciplinskem postopku, kaj šele, da bi se mu odpovedala pogodba o zaposlitvi.

Zakaj Vučko proti vam ni, na primer, sprožil disciplinskega postopka?

To je vprašanje za Vučka. Lahko bi me dal na disciplinsko komisijo, vprašanje pa je, ali bi bil njegov cilj s tem dosežen, torej da se me znebi. Ni nepomembno, da je tudi postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel šele, ko je prejel umik prošnje za mojo trajno premestitev v vladno službo in ugotovil, da se me ne bo "znebil".

Sama namreč nisem vedela, da so predstavniki liste kandidatov NSi ob vložitvi podpor kandidatov priložili tudi logotip v papirnati obliki. V popolnem prepričanju, da potrjujem pravilen logotip, sem ravnala tako, kot sem. Ob tem naj poudarim, da gre za minimalno razliko med starim in lovim logotipom - ni več v poševnem tisku, temveč v pokončnem.

Zadeva je v resnici še bolj zapletena. Stranka NSi je s pravilnim logotipom nastopala že na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko sem vse logotipe političnih strank prejemala in potrjevala sama. Kasneje se je, začuda, na skupnem direktoriju informacijskega sistema DVK znova pojavil logotip NSi iz leta 2014, ki je stari logotip NSi s poševnim tiskom. Kako in kdo ga je ustvaril, ne vem. Ker sem mislila, da gre za pravi logotip, sem ga potrdila. Direktor Vučko me je pri tem celo spodbujal, z nobeno besedo pa mi ni omenil, da ima sam nov logotip NSi v papirnati obliki. Ker gre za tako minimalno razliko, bi mogoče, če bi ga skupaj pogledala, ugotovila, da ne gre več za poševni tisk, temveč za pokončni tisk logotipa NSi.

Novice Ali podoba glasovnice za parlamentarne volitve favorizira določene stranke?

Se je to zgodilo po prejetju anonimnega pisma o spolnem nasilju?

Da. Direktor je bil prepričan, da sem avtorica anonimnega pisma jaz. Žrtev spolnega nasilja je bila sicer sodelavka, ki je medtem že zamenjala službo. Zanimivo je, da je omenjeno pismo najprej prejel predsednik DVK Peter Golob, k sebi poklical prav omenjeno sodelavko in jo vprašal, ali je ona avtorica anonimke. Predsednik je takoj vedel, katero sodelavko mora vprašati, ali je avtorica pisanja. Mene je o prejetju anonimke in podpisu izjave sodelavke obvestil predsednik, še preden je o tem obvestil Vučka.

Kaj se je zgodilo z očitki o spolnem nasilju?

Nič. Predsednik DVK je poklical nekdanjo uslužbenko, ki je avtorstvo anonimke zanikala. Anonimka je očitno obležala v predsednikovem predalu. Anonimko sem kasneje prejela tudi sama in vsi preostali člani DVK. Razprave, ali navedbe v anonimnem pismu držijo ali ne, nikoli ni bilo. O tem se nikoli ni razpravljalo niti s člani DVK niti s preostalimi zaposlenimi v službi DVK.

Novice Spolno nadlegovanje ni razlog za zmedo na DVK, uslužbenka vse zanikala

Zakaj je nekdanja uslužbenka zanikala avtorstvo anonimnega pisma?

Ne vem. Ta uslužbenka mi je kot svetovalki za spolno nasilje celo predala nekatera elektronska sporočila, ki ji jih je Vučko pošiljal s službenega naslova. Velikokrat se je tudi v pisarni zjokala ne samo pri meni, temveč tudi pri drugih sodelavkah. Ali je lagala, ko je zanikala avtorstvo anonimke, ali je lagala, ko je meni in drugim sodelavkam jokala, ne vem, to naj presodijo drugi. O tem, da je bila deležna groženj in ustrahovanja, pa ne dvomim.

Foto: Bojan Puhek Je Vučko pogosto izvajal psihično nasilje?

V službi DVK je vladavina Dušana Vučka. Ne moremo govoriti o modernem upravljanju službe, temveč o vladavini. Vučko je nemalokrat poudarjal, da nihče izmed zaposlenih ne sme pozabiti, kdo je direktor. Poudarjal je, da gre za politično funkcijo in da ima politično podporo. Ker sem bila sama v dobrih odnosih tako s sodelavci kot člani DVK in člani volilnih komisij na nižjih ravneh, sem mu bila še posebej trn v peti. Ob njihovih morebitnih pohvalah mojega dela je bil velikokrat njegov odgovor: "Domov si jo pelji."

O vaši izredni odpovedi se v slovenskih medijih ni veliko pisalo. Zakaj ne? Ste res o tem spregovorili za več medijev, ki pa prispevkov nikoli niso objavili?

Res je, da mediji o moji odpovedi niso poročali, čeprav se je kar nekaj novinarjev zanimalo za moj dogodek. Po objavi prispevka na komercialni televiziji, ki je vseboval mojo fotografijo, ime in priimek ter obtožbe, se je novinarka s celotno ekipo celo oglasila pri meni in posnela mojo izjavo. A to ni bilo nikoli objavljeno. Kasneje sem prejela njen odgovor, da moja izjava ni v skladu z uredniško politiko. Prejela sem tudi več vprašanj tiskanih medijev, na katera sem odgovorila. Pa tudi v tem primeru ni bilo objave. Prav tako sem poslala demanti po prispevku komercialne televizije, pa, ne glede na zakonsko obveznost objave, demantija nikoli niso objavili. Zakaj je tako, naj bralci presodijo sami.

Novice Vučko krivdno odpustil svojo namestnico

Sprožili ste spor na sodišču. V kateri fazi je zadeva?

Moj odvetnik Klemen Golob, zagotovil mi ga je Sindikat državnih organov Slovenije, je prejel odgovor na tožbo, v katerem Vučko vztraja pri svojih navedbah. Utemeljuje tudi, da ni izvedljiva moja ponovna zaposlitev, saj ima na mojem nekdanjem mestu že novo zaposleno osebo.

Prav ta teden sem prejela obvestilo inšpektorata za delo, ki je na mojo pobudo, zaradi mobinga, šikaniranja in letne ocene, na DVK opravil inšpekcijski nadzor. Ugotovil je kršitve delovnopravne zakonodaje zaradi katerih je bil DVK izrečen ukrep v skladu z določbami Zakona o prekrških.

Da je bila izredna odpoved "ustvarjena" zelo hitro, dokazuje tudi to, da so mi odpovedali napačno pogodbo o zaposlitvi. Da bo njegov cilj zagotovo dosežen, pa se je Vučko zavaroval tudi z imenovanjem nove komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri službi DVK, čeprav je to komisijo imenoval že leta 2021. V novo komisijo, ki je tudi odločala o mojem zagovoru v postopku izredne odpovedi, je imenoval samo njemu podrejene uslužbenke. V komisiji, imenovani leta 2021, sta bili predsednica in njena namestnica iz drugih organov. Komisija v zdajšnji sestavi pa je seveda morala odločiti po nareku Vučka.

Po kakšnem kriteriju je torej Vučko zaposloval nove sodelavce?

Sami presodite, po kakšnem. Jaz lahko povem samo to, da sem pri vseh novih zaposlitvah, že pred postopkom zaposlovanja, vedela, koga bo zaposlil, saj je to Vučko vedno vnaprej povedal, tudi za Tino Hrastnik, ki je bila "izbrana" na javnem natečaju. Da bo ona nova zaposlena v službi DVK, so vnaprej vedeli tudi drugi.

Kako danes, kot nekdanja uslužbenka, ocenjujete delo DVK oziroma delo direktorja službe Dušana Vučka?

Treba je ločiti DVK in službo DVK. Druga ni več podaljšana roka DVK, temveč to delo opravlja Dušan Vučko, s. p., vladar. DVK pa je po mojem mnenju premalo informirana tako o delu službe kot o dejstvih, ki so pomembna za njeno odločanje. Služba DVK bi namreč morala delovati kot sekretariat te komisije, kot izvrševalec odločitev in sklepov DVK. Žal pa je služba DVK tista, ki dirigira odločitve DVK.

Foto: Bojan Puhek Čudna odločitev DVK se je na primer zgodila ob referendumu zakona o vodah. DVK je namreč ob nespremenjeni zakonodaji sprejela odločitev, da morajo volivci, ki glasujejo od doma, predložiti potrdilo zdravnika o bolezni. S tem je DVK postavila te volivce v neenakopraven položaj glede na volivce, ki glasujejo na domu in imajo stalno prebivališče prijavljeno v domu za starejše. Ti volivci namreč za tako obliko glasovanja ne prilagajo nikakršnih potrdil. DVK je to odločitev sprejela na podlagi podatkov službe DVK, da se je ob izvedbi referenduma izkazalo, da je teh vlog veliko. Ko se je odgovarjalo zdravnikom, pa je bil odgovor, da je teh vlog malo in da zdravniki ne bodo imeli veliko dela.

Lahko bi naštela še mnogo drugih primerov, ki jih je zlobiral Vučko in prepustil v odločitev DVK. Treba je namreč vedeti, da DVK svoje funkcije ne opravlja profesionalno, zato so odločitve zelo odvisne od informacij, ki jih člani prejmejo od službe. Ni nepomembno, da je Vučko nekdanji politik in da zna želene odločitve zelo dobro zlobirati.

Kaj se je na DVK spremenilo z menjavo predsednika DVK Antona Gašperja Frantarja z vrhovnim sodnikom Petrom Golobom leta 2019?

Kot nekdanja uslužbenka službe DVK in dolgoletna sodelavka pokojnega Frantarja lahko rečem, da je razlika ogromna. Frantar je bil dejansko predsednik DVK, njegove odločitve so temeljile na zakonu. Ne glede na všečnost levi, desni politični opciji ali Vučku je odločal po zakonu. Pri Golobu tega občutka žal nimam, po mojem mnenju so njegove odločitve velikokrat odvisne od usmeritev Vučka, saj se Golob velikokrat na ožjem kolegiju pri Vučku srečuje z izbranimi člani DVK. Frantar tega ni nikoli počel.

Služba DVK je letos prvič zaposlila predstavnico za odnose z javnostmi. To je postala Tina Hrastnik. Kako je DVK uspelo toliko časa preživeti brez tiskovnega predstavnika?

Služba DVK je zelo aktivna v času volilnih opravil, kar v povprečju znese okoli dva meseca v letu. Manj aktivna pa je v preostanku leta, zato sama ne vidim potrebe po tiskovnem predstavniku. Naloge tiskovnega predstavnika je do zaposlitve Hrastnikove uspešno opravljal direktor sam. Čeprav se je v pogovoru z menoj Golob čudil potrebi po zaposlitvi tiskovne predstavnice, je odločitev Vučka o njeni zaposlitvi podprl.

Razpis je bil izveden zgolj zaradi formalnosti, Hrastnikova ni prišla niti na razgovor. Poslala je vlogo in naslednjič prišla v službo.

Novice Vučkove obveznosti so trpele, zato si je poiskal pomoč

Kako veste, da ni bila na razgovoru?

Sama sem izvajala ta razpis. Ob tem sem Vučka tudi opozorila, da sistemizacija ni v skladu z zakonom. V zahtevah za zasedbo delovnega mesta tiskovnega predstavnika ni pogoja o opravljenem izpitu iz Zakona o splošnem upravnem postopku. V opisu del in nalog pa je navedeno izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki se izvaja po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Ko sem Vučka vprašala, ali se mu to ne zdi sporno, ter dejala, da bi bilo po mojem mnenju sistemizacijo treba popraviti in razpis ponoviti, mi je odvrnil, da ne, ker pač Hrastnikova tega izpita nima. In po mojem vedenju ga res nima.

Foto: Bojan Puhek Hrastnikova je nekoč delo tiskovne predstavnice opravljala že v stranki LDS. Nekdanji poslanec te stranke je bil tudi Vučko. Vidite kakšno povezavo?

Verjetno, čeprav Hrastnikove pred zaposlitvijo v službi DVK nisem poznala. Opazno pa je bilo, da se Vučko in Hrastnikova poznata že od prej.

Po letošnjih zapletih na parlamentarnih volitvah so se pojavili očitki Vučku, da ne bo kos izpeljavi še dvojnih volitev in več referendumov. Kakšna je vaša ocena?

Pustimo času čas. Bomo videli, kaj se bo zgodilo glede na zagovor, ki ga je na seji DVK, ko se je razpravljalo o njegovi razrešitvi, podal Vučko. Sama nisem optimistična, kar zadeva odgovor na vprašanje, ali bo kos izzivu, kot je izvedba volitev v državni svet, volitve predsednika republike namreč niso tako zelo zahtevne.

Kaj menite o hkratni izvedbi letošnjih volitev z referendumi? Je to mogoče izpeljati?

To smo že izvedli. Leta 2007 smo ob drugem krogu volitev predsednika republike izvedli tudi referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Tu ne vidim nobene težave. Res pa je, da gre organizacijsko za velik zalogaj.

Novice Državna volilna komisija zaposlila novo svetovalko za odnose z javnostmi

Kaj to pomeni za stroške?

Prihranki so lahko zelo veliki. Hkratna izvedba volitev in referendumov pomeni manjše izdatke za uporabnino za volišča in tudi za nadomestila članom volilnih odborov. Če se izrazim z besedami nekdanjega predsednika, gre za igro majhnih številk. Govorimo o najmanj 3.200 voliščih, o najmanj toliko volilnih odborih, kjer v vsakem sedi šest ljudi. To je okoli 20 tisoč ljudi. Torej se stroški zmanjšajo za najmanj uporabnine za 3.200 volišč in najmanj za nadomestila 20 tisoč članom volilnih odborov. Stroški bi bili tako bistveno nižji.

Priča smo zapletu z obveščanjem diplomatske mreže za zbiranje podpisov za vložitev predsedniških kandidatur. Nataša Pirc Musar meni, da je to pravica vsakega kandidata, ki zanjo zaprosi. Do zdaj je to pravico izkoristilo sedem kandidatov. Tudi MNZ odgovarja, da gre za ustaljeno prakso. Kakšne so vaše izkušnje?

Strinjam se z MNZ, da gre za ustaljeno prakso, vprašanje pa je, ali je ta pravilna. Sama sicer menim, da je to del volilne kampanje. V tem trenutku lahko govorimo samo o volivcih, ki želijo postati kandidati oziroma so šele bodoči kandidati. Kandidati postanejo, ko vložijo kandidaturo pri DVK. Bodoči kandidati bi se morali po mojem mnenju sami obrniti na institucije, da volivce obvestijo o njihovih naslovih za pošiljanje obrazcev podpore.

To, da upravni organ postane podaljšana roka bodočih predsedniških kandidatov, je stvar razprave.

Ali je to kakorkoli zakonsko urejeno, kjerkoli zapisano v pravilih DVK?

Zakonske podlage ni nikjer. Zakon nikjer ne govori o volivcih, ki so morebitni kandidati za predsednika. Tega termina v volilni zakonodaji ni. Moramo se zavedati, da lahko volivec postane kandidat tudi pet minut pred polnočjo na dan izteka roka za vlaganje kandidatur in predloži podpise podpore, ki so morda celo kupljeni.

Foto: Bojan Puhek

Ali so pri zbiranju podpisov podpore kandidatov mogoče zlorabe? Volivci podpišejo obrazec podpore, na katerem ni imena kandidata. Če kandidat odstopi od zbiranja podpisov, lahko te obrazce preda drugemu kandidatu.

Res je, lahko se zgodi tudi kaj takšnega. Po odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2007 obrazec podpore ne vsebuje imena in priimka kandidata. Volivec se nima možnosti zavarovati pred tem, da bi kandidat njegov obrazec podpore dal drugemu kandidatu.

Tokrat je DVK za predsedniške volitve v tujino že razposlala glasovnice brez imen kandidatov.

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so vsi volivci, ki glasujejo po pošti iz tujine, prejeli uradne prazne glasovnice. Bojim pa se, da bo ta odločitev DVK povzročila večje število neveljavnih glasovnic.