Petek, 19. 12. 2025, 11.17
3 ure, 5 minut
Na vzhodu države potrdili ptičjo gripo pri labodih in čaplji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Če opazite poginjene vodne ptice, ujede ali večje število poginjenih drugih vrst ptic na isti lokaciji, lahko pokličete številko 112.
Pri labodu grbcu v občini Slovenska Bistrica ter treh labodih grbcih in sivi čaplji v občini Lenart so ta teden potrdili ptičjo gripo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce poziva, naj pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru katerega od značilnih znakov te bolezni takoj obvestijo veterinarja.
Kot so danes sporočili z uprave, jih je o pozitivnih rezultatih preiskav na visoko patogeno aviarno influenco tipa A, podtipa H5N1, obvestil Nacionalni veterinarski inštitut. Tri poginjene labode so našli pri jezeru Komarnik v občini Lenart, enega v Pragerskih ribnikih v občini Slovenska Bistrica, bolezen pa je bila potrjena tudi pri sivi čaplji, ki so jo našli pri jezeru Komarnik.
V nekaterih državah EU se soočajo z velikim številom okužb tako pri prostoživečih pticah kot pri perutnini. Zato za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino ostajajo v veljavi priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je sprejelo državno središče za nadzor bolezni.
Virus prenašajo, tudi če ne kažejo znakov bolezni
V Sloveniji so letos za zdaj potrdili le posamezne primere visoko patogene aviarne influence pri divjih pticah, a to ne pomeni, da bolezen ni prisotna, opozarjajo na upravi. Dokazano je, da so lahko divje ptice, predvsem vodne, okužene in prenašajo virus, ne da bi poginile ali kazale znake bolezni. Zato je zelo pomembno, da rejci dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe in s tem zmanjšajo tveganje za prenos bolezni na perutnino ali ptice v ujetništvu.
Labodja družina
Uprava rejcem svetuje, naj so pozorni na naslednje znake, značilne za ptičjo gripo: za več kot pet odstotkov zmanjšana poraba krme in vode, več kot petodstotni padec nesnosti ter več kot trikrat večji pogin od običajnega dnevnega. Znaki bolezni so tudi ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).Na sprehodih ne krmite ptic
Ker se bolezen lahko prenaša tudi preko kontaminirane obutve in živali, ki pridejo v stik s poginjenimi pticami ali njihovimi izločki, naj se sprehajalci izogibajo vodnim površinam, na katerih se nahajajo vodne ptice in jih ne krmijo.
