Sobota, 10. 6. 2023, 16.27
1 leto, 6 mesecev
Na Gorenjskem danes velika delovna akcija odstranjevanja invazivk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Med najpogostejšimi invazivnimi tujerodnimi vrstami na Gorenjskem je tudi japonski dresnik.
Občine Kranj, Bled, Kranjska Gora, Jesenice, Jezersko, Vodice in Žiri, Zavod RS za varstvo narave, Biotehniški center Naklo, Osnovna šola Šenčur ter Razvojna agencija Sora so danes pripravili veliko delovno akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst Očistimo Gorenjsko invazivk.
V akciji so sodelovali številni prostovoljci, ki so na različnih lokacijah odstranjevali invazivne rastline in se hkrati o njih tudi poučili. Pomagali so jim koordinatorji, ki so poskrbeli za uspešno delo.
Organizatorji podatke o številu vseh sodelujočih še zbirajo, je pa že znano, da je na območju vseh sedmih občin danes invazivke odstranjevalo precej več kot sto prostovoljcev, že v prejšnjih dneh pa so invazivke odstranjevali tudi nekateri osnovnošolci in dijaki.
Kot je po končani akciji za STA povedal direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč, so z odzivom ljudi zelo zadovoljni. Največ sodelujočih je bilo na območju Kranja, in sicer od 80 do sto, od tega največ na sotočju Rupovščice in Kokre, čistili pa so še na območju Bobovških jezerc, v kanjonu Kokre in v Struževem.
V Kranju so obsežno akcijo odstranjevanja invazivk izvedli tudi že v lanskem letu, letos pa je nastala pobuda, da se gorenjske občine povežejo med seboj in pripravijo skupno akcijo, saj invazivke, kot je poudarila vodja kabineta kranjskega župana Katja Štruc, ne poznajo občinskih meja.
Kleč je pojasnil, da je bila današnja akcija, v kateri je sodelovalo sedem občin, šele začetek zgodbe, ki jo nameravajo v prihodnjem letu nadaljevati v še večjem obsegu. "Sedaj smo zasejali to seme sodelovanja med občinami in drugo leto gremo samo še naprej," je napovedal Kleč, ki si želi, da bi se jim pridružilo še več organizacij, prostovoljcev in občin.
Kontinuirano odstranjevanje invazivk bo tudi v prihodnjih letih zelo pomembno, je izpostavila Sonja Rozman s kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave. Za uspešno odstranitev tujerodnih invazivnih vrst so namreč nujni večletno delo, vztrajnost in natančnost. Le tako je mogoče vrsto na posamezni lokaciji trajno odstraniti in dati novo priložnost domorodnim vrstam, da ponovno zasedejo svoje mesto v naravi.
Da vztrajnost prinaša rezultate, dokazujejo informacije z območja Bobovških jezer, kjer so akcije odstranjevanja invazivk začeli že pred štirimi leti, danes pa so, kot je dejala Rozmanova, invazivke že kar malo težko našli.
Na območju Gorenjske je glede na podatke portala Invazivke.si trenutno zabeleženih približno 40 invazivnih tujerodnih vrst. Najpogostejše so žlezava nedotika, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga ter japonski dresnik.
Vse pogosteje se pojavljajo tudi nekatere druge, ki so se v naravo razširile z vrtov in parkov. Širijo se s semeni, ki jih raznašajo veter, voda in ptice, pri širjenju pa jim nevede pomagamo tudi ljudje.
Kot je izpostavila Rozmanova, smo ljudje pogosto odgovorni za invazivke v naravi. Zato poziva, naj bomo pozorni, kaj imamo posejano na vrtovih, naj poskrbimo, da to ne pobegne z naših vrtov, in naj zelenega odreza ne odlagamo v naravo, temveč v zbirni center.
Invazivne tujerodne rastline pogosto sestavljajo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko negativno vplivajo tudi na človeško zdravje. Z njihovim odstranjevanjem preprečimo ali omejimo njihovo širjenje ter s tem zmanjšamo negativne vplive.
