Ponedeljek, 9. 9. 2024, 14.43
2 meseca, 1 teden
Na fizioterapijo se čaka tudi do 321 dni. Pogosto jo izvajajo nekvalificirani kadri. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Združenje fizioterapevtov Slovenije (ZFS) in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča (URI Soča) ob svetovnem dnevu fizioterapije opozarjata na porast števila ljudi z bolečinami v spodnjem delu hrbta. Ob tem so poudarili, da sta za lajšanje bolečin ključna izobraževanje in usposobljenost strokovnega kadra, ki pa ga primanjkuje. Pogosto se tako zgodi, da fizioterapijo izvajajo nekvalificirani kadri. Na izjemno dolge čakalne vrste, ki trajajo za redno obravnavo 321,2 dne za prvi termin, za hitro obravnavo 261,7 dne, za zelo hitro pa 87,4 dne, izvajalci nimajo vpliva.
Ob Svetovnem dnevu fizioterapije, ki ga vsako leto obeležujejo 8. septembra, fizioterapevti po vsem svetu letos osvetljujejo problematiko bolečine v spodnjem delu hrbta, ki jo v življenju doživi skoraj vsak človek in prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih.
Po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo je bolečina v spodnjem delu hrbta osrednji vzrok zmanjšane zmožnosti, saj prizadene od ene od 13 oseb. Leta 2020 je imelo na svetovni ravni 619 milijonov ljudi težave z bolečino v spodnjem delu hrbta, število pa se je v primerjavi z letom 1990 povečalo za 60 odstotkov. V Sloveniji je letno diagnosticiranih več kot 150 tisoč primerov, povezanih z bolečino v spodnjem delu hrbta, ki lahko postane tudi kronična.
Usposobljenega kadra primanjkuje.
V Sloveniji je bilo v letu 2022 podanih več kot 151 tisoč diagnoz
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letu 2022 na primarni in sekundarni ravni podanih več kot 151 tisoč diagnoz, povezanih z bolečino v spodnjem delu hrbta, kot so npr. bolečina v križu, bolečina v križu z išiasom, bolečina v križu zaradi premika medvretenčne ploščice in druge.
V primerjavi z letom 2021 se je število primerov povečalo za več kot 21.500. Najpogostejša diagnoza je bolečina v križu, v povezavi s katero je bilo zaznano tudi največje število dni bolniškega staleža, in sicer 736.992 dni v letu 2023. Za vse diagnoze, povezane z bolečino v spodnjem delu hrbta, je bilo v letu 2023 skupaj zabeleženih 1.415.298 dni bolniškega staleža.
Vadba je najkoristnejša metoda zdravljenja bolečine
Bolečina v spodnjem delu hrbta je lahko posledica kombinacije številnih telesnih in psiholoških dejavnikov. Izkazalo se je, da je vadba najkoristnejša metoda zdravljenja bolečine v spodnjem delu hrbta, zato je fizioterapija pomemben del celotnega zdravljenja, kjer fizioterapevt pacienta vodi skozi izbrane postopke, izmed katerih prednjačijo edukacijski pristopi, manualna terapija in kinezioterapija. V okviru zadnje se pacienta vodi skozi personalizirano telesno dejavnost in varno vadbo, stopnjevanje te, postavljanje ciljev in iskanje pravega ravnovesja med počitkom in gibanjem.
"Posamezniku prilagojena vadba kot del fizioterapevtske obravnave je dokazano najkoristnejša metoda zdravljenja, fizioterapevt pa pacienta vodi skozi izbrane postopke z edukacijskimi pristopi, manualno terapijo in kinezioterapijo," menijo.
Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta, ki jo opredeljuje stanje več kot tri mesece trajajoče bolečine, prizadene manjši del populacije, a v vseh starostnih skupinah. Ker posameznike funkcionalno zelo ovira pri njihovem življenju in je ni mogoče enostavno ozdraviti, to stanje pomeni veliko obremenitev za posameznika in celotno okolje.
Tine Kovačič: Fizioterapije pogosto izvajajo nekvalificirani kadri
V URI Soča program kronične bolečine poteka od leta 2013, pri čemer se potrebe vse bolj povečujejo. Predsednik ZFS Tine Kovačič je opozoril, da fizioterapevtske storitve pogosto izvajajo nekvalificirani kadri, strokovni nadzor nad delom fizioterapevtov pa je pomanjkljiv.
Predsednik ZFS Tine Kovačič je opozoril, da fizioterapevtske storitve pogosto izvajajo nekvalificirani kadri.
Povedal je še, da trenutno z ekipo ministrstva za zdravje kot edino strokovno združenje fizioterapevtov z reprezentativnim članstvom večinoma diplomiranih fizioterapevtov sodelujejo v konstruktivnih pogovorih o podelitvi javnih pooblastil na področju fizioterapije. Ta pooblastila bodo omogočila izdajo licenc, vodenje registra fizioterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem, kar bo prispevalo k odpravi sistemskih pomanjkljivosti in dvigu kakovosti fizioterapevtskih storitev v Sloveniji, je še poudaril.
Ob tem je dodal, da je v tujini že dolgo tako, da kadar pacient ve, da ga obravnava fizioterapevt z licenco, lahko zaupa, da je ta kot zdravstveni delavec in strokovnjak ustrezno izobražen, usposobljen in zavezan visokim standardom prakse. "Licence poleg tega, da dvigujejo zaupanje pacientov, zagotavljajo zmanjšanje tveganja za napačno postavitev fizioterapevtske diagnoze ali nepravilno zdravljenje ter prispevajo k boljši varnosti in učinkovitosti fizioterapije. Prav tako licence zagotavljajo, da fizioterapevti redno nadgrajujejo svoje znanje in so seznanjeni z najnovejšimi praksami in smernicami v svoji stroki."
Povprečna čakalna doba za fizioterapevtsko obravnavo za redni termin 321,2 dne, za zelo hitro 87,4 dne
V javni zdravstveni mreži je dostop do fizioterapevtskih storitev pri težavah z bolečino v spodnjem delu hrbta mogoč preko delovnega naloga za fizioterapijo, izdanega s strani zdravnika specialista splošne ali družinske medicine, ali preko napotitve na fizioterapevtsko obravnavo s strani drugih zdravnikov specialistov.
Povprečne čakalne dobe za fizioterapevtsko obravnavo so po podatkih NIJZ za redno obravnavo 321,2 dne za prvi termin, za zelo hitro obravnavo 261,7 dne, za zelo hitro pa 87,4 dne, na kar pa izvajalci nimajo vpliva.
Na samoplačniško obravnavo se lahko uporabniki naročijo neposredno pri fizioterapevtu, pri čemer je treba preveriti, ali je fizioterapevt vpisan v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti.
Za pomoč pri spremembi gibalnih navad in pripravo individualiziranega programa telesne vadbe lahko pacienti obiščejo tudi fizioterapevta, zaposlenega v Centru za krepitev zdravja ali Zdravstvenovzgojnem centru, ki delujejo znotraj zdravstvenih domov po Sloveniji v sklopu nacionalnega programa integrirane preventive kroničnih bolezni Skupaj za zdravje. Za individualne posvete pri njem pacient ne potrebuje napotitve zdravnika. Na voljo pa ima tudi številne skupinske delavnice.
