Petek, 7. 9. 2018, 11.45
5 let, 7 mesecev
Mladi zdravniki sporočajo Fakinu: Že zdaj na teden delamo tudi 60 ur in več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,57
39
Samo Fakin v svojem načrtu odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu stavi tudi na dva tisoč specializantov.
Potem ko je najverjetnejši novi minister za zdravje Samo Fakin izjavil, da bi problem čakalnih dob v zdravstvu reševal tudi z vključitvijo dva tisoč specializantov, so se oglasili v združenju Mladi zdravniki Slovenije. Kot pravijo, so začudeni nad izjavami Fakina, da naj bi specializanti rešili težavo čakalnih dob. Gre za zavajanje javnosti, številni specializanti že zdaj na teden delamo tudi 60 ur in več, opozarjajo v omenjenem združenju.
"Preobremenjeni smo z delom, zlasti v urgentnih službah, zaradi česar trpi naš izobraževalni proces. Po nočnih dežurstvih nadaljujemo delo v rednih ambulantah in na oddelkih, kjer krožimo. Ob večerih študiramo za kolokvije, namesto da bi se igrali s svojimi otroki," bodočemu ministru za zdravje sporočajo predstavniki združenja Mladi zdravniki Slovenije.
Mladi zdravniki Fakinu: Ne dajajte ljudem lažnega upanja
Kot poudarjajo, pri svojem delu z bolniki nujno potrebujejo nadzorne mentorje, na katere se lahko obrnejo v primeru dilem. "Nadzornih mentorjev, izkušenih specialistov, že v zdajšnjem obsegu dela pogosto primanjkuje," poudarjajo.
Dodajajo, da so mladi zdravniki polni mladostniškega elana ter da lahko zmorejo in naredijo ogromno. "Vendar ne dajajte ljudem lažnega upanja. Nismo supermani, iz katerih bi lahko iztisnili še bistveno več. Že zdaj pogosto delamo na meji varnega za paciente," so se na načrte najverjetnejšega novega ministra za zdravje Sama Fakina odzvali v omenjenem združenju.
Utopično si je zamišljati, da so specializanti študenti, ki stojijo v kotu in pišejo zapiske. Že zdaj so vpeti v delo, delajo v urgentnih, polikliničnih in operacijskih ambulantah, pojasnjuje predstavnica združenja Mladi zdravniki Slovenije Anita Dobrovolec.
"Tako kot preostali zdravniki so tudi specializanti že zdaj preobremenjeni"
Predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije, specialistka radiologije Anita Dobrovolec, poudarja, da se v njihovem združenju zavedajo, da so se čakalne dobe v zadnjih štirih letih podaljšale. Kot pojasnjuje, si želijo, da se čakalne dobe skrajšajo oziroma odpravijo ter da bolniki dobijo varno in kakovostno zdravniško obravnavo.
"Zavedali smo se, da se bodo podaljšale, še preden se je to zgodilo, saj smo skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami neprestano opozarjali, da so takrat še načrtovani ukrepi predvsem škodljivi za bolnike. Razumemo ta problem, z njim se srečujemo vsakodnevno ter čutimo posledice kot strokovni sodelavci in osebno," pojasnjuje Dobrovolčeva.
V združenju Mladi zdravniki Slovenije opozarjajo, da so specializanti tako kot drugi zdravniki že zdaj preobremenjeni.
Opozarja, da je Fakin svojo idejo skrajšanja oziroma odprave čakalnih dob v javnosti predstavil na način, kot da dva tisoč specializantov v tem trenutku ne dela.
"Utopično si je predstavljati specializante kot študente, ki stojijo v kotu in pišejo zapiske. Učni proces je takšen, da je specializant opazovalec zgolj prvi teden, potem pa postane vpet v delo. Veliko število specializantov dela v urgentnih, polikliničnih in operacijskih ambulantah in tako kot vsi preostali zdravniki so tudi specializanti že zdaj preobremenjeni," pripoveduje mlada zdravnica.
Na podlagi slabe analize dela se sprejemajo sistemsko slabe rešitve
V združenju Mladi zdravniki Slovenije med drugim pojasnjujejo, da je razmišljanje, da specializanti ne delajo, verjetno povezano tudi s tem, da se storitve specializanta ne navedejo na njegovo ime, ampak na ime mentorja specialista oziroma vodje ambulante. "S stališča zavarovalnice je to videti tako, kot da specializant ne dela ničesar oziroma da specialist dela čezmerno," pojasnjuje Tina Bregant iz omenjenega združenja.
Po njenih besedah specializanti opravijo precej dela, ki je slabše vrednoteno, na primer zamudne prve preglede ter določitev anamneze in kliničnega statusa bolnika. Dražje storitve, na primer diagnostične preiskave, medtem raje opravijo specialisti. "Preden se izpostavi specializante kot neizrabljeno delovno silo, je zato treba najprej pravilno ovrednotiti njihovo delo," poudarja Bregantova.
Dodaja, da bi bilo zato smotrno urediti beleženje storitev po dejanskem izvajalcu. To bi lahko dosegli s hkratno uporabo profesionalne kartice specializanta in kartice specialista, s čimer bi lahko ovrednotili delo vsakega od njiju, pri tem pa bi upoštevali, da specializant dela ne more opraviti brez nadzora specialista oziroma mentorja.
Nasveti starejših kolegov za specializanta dragoceni, za bolnika pa življenjskega pomena
Kot poudarja mlada radiologinja, specializanti že zdaj razbremenjujejo specialiste s tem, da obravnavajo bolnike v začetnih fazah obravnave: "Mi že delamo, na mnogo točkah smo vključeni v proces obravnave in zdravljenja bolnika. Problem je, da je tako specialistov kot specializantov premalo. Specializanti si želijo biti del rešitve, vendar pri tem ne sme trpeti njihovo izobraževanje."
Po njenih besedah specializanti v času učnega procesa do določene mere že delajo sami, vendar pri svojem delu niso popolnoma samostojni, saj potrebujejo še več znanja in delovnih izkušenj: "Vsak bolnik ima svojo zgodbo, tudi najbolj preprost poseg pa se v končni fazi lahko zaplete. Takrat so izkušnje starejših kolegov za specializanta dragocene, za bolnika pa življenjskega pomena."
39