JEK2
Torek, 7. 5. 2024, 10.59
6 mesecev, 3 tedne
Mladi za podnebno pravičnost: Referendumsko vprašanje o JEK2 je navijaško in manipulativno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so pred sejo pristojnega odbora o resoluciji o nadaljnji rabi jedrske energije in predlogu posvetovalnega referenduma o projektu nove nuklearke v Krškem (JEK2) odločevalce znova pozvali k spremembam za večjo transparentnost, pravičnost in strokovnost procesa odločanja o JEK2 in preprečitev manipulacij.
Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor se bodo danes namreč posvetili vprašanju prihodnje rabe jedrske energije. Na mizi bodo imeli vladni predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji ter predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o JEK2, na katerem bi volivci odločali novembra.
Politika ostaja gluha
Primož Ribarič iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je v izjavi za medije pred sejo odbora spomnil, da so odločevalcem in širši javnosti v zadnjih mesecih že velikokrat predstavili svoje predloge in pripombe s ciljem, da bi zagotovili transparenten, vključujoč in strokoven proces odločanja pri morebitni graditvi nove nuklearke. "Ker je za naše predloge politika precej gluha, se moramo vnovič zateči k javnemu pozivu," je ugotavljal.
Trenutni predlog referendumskega vprašanja je za gibanje nesprejemljiv, saj da daje državi, predvsem pa Gen energiji kot investitorju zeleno luč za graditev nove jedrske elektrarne brez pogojevanj in ob dejstvu, da bodo vsi podatki znani in dostopni šele v prihodnjih letih, predvidoma do 2028.
Primož Ribarič
Referendumsko vprašanje zavaja in je brez konkretnih dejstev
Težavo vidijo še v tem, da je vprašanje "zastavljeno precej navijaško in manipulativno". Volivcem med vrsticami prišepetava, naj glasujejo za, češ da naj bi jedrska elektrarna zagotavljala stabilno oskrbo z jedrsko energijo, je dejal Ribarič.
Vprašanje po njegovih besedah nikjer ne opozori na mogoče negativne posledice zaradi močne rasti stroškov gradnje, kot kažejo nekateri zadnji primeri v Evropi in ZDA, ter nerešenega vprašanja skladiščenja visokoradioaktivnih jedrskih odpadkov.
"V času, ko imamo premalo informacij, želimo z glasovanjem doseči kar preveč zaključenih dejstev. To ni pravično do javnosti in stroke, ki bi morala pokazati prednosti in slabosti tako velikega projekta," je povedal.
Takšno vprašanje je po besedah Klare Prem Cerar dovolj ozko, da bi v primeru referendumskega "da" državi in investitorju preprečili možnost izkoriščanja tega za politiko izvršenih dejstev, obenem pa bi imela oba še vseeno javno podporo za pospešitev vseh postopkov.
Poraz pa bi po drugi strani pomenil zavrnitev projekta in ustavitev vseh priprav nanj. Pri tem je Prem Cerarjeva kot bistveno navedla tudi to, da je njihovemu predlogu po njenih besedah naklonjeno tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Resolucija brez konkretnosti
Glede predlagane resolucije o rabi jedrske energije pa je Staša Korpič povedala, da ji kljub izboljšavam še vedno manjka konkretnost. "Visokoleteče besede ne štejejo in so le pesek v oči," je prepričana.
Predlogi gibanja glede tega dokumenta se osredotočajo na tri bistvene stebre – zagotovitev transparentnega in strokovnega upravljanja s projektom JEK2, zaščita pred ekonomsko nekonkurenčnostjo nove elektrarne ter globalna pravičnost in trajnostno obratovanje nove nuklearke. Na fotografiji Staša Korpič iz gibanja.
Med drugim predlagajo, da se v resolucijo dopiše, da je gradnja JEK2 smiselna le ob doseganju stroškovne cene 70 evrov na megavatno uro (MWh), podpori volivcev na drugem referendumu in soglasju civilnega nadzora h gradnji.
Bistvena razloga za opredelitev najvišje stroškovne cene pri 70 evrih na MWh, pri čemer je vanjo treba vključiti vse postavke, od stroškov financiranja do skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov, sta po navedbah Korpičeve dva.
Prvi je primer iz Francije, kjer da sta se vlada in državni jedrski dobavitelj EDF lani dogovorila, da cena iz prihodnjih jedrskih elektrarn ne bo presegla omenjene ravni, drugi pa ocene analitikov, da se bodo cene elektrike med 2030 in 2060 v Evropi gibale prav okoli 70 evrov na MWh. "To bi pomenilo, da bi stroškovna cena nad to mejo ogrozila rentabilnost projekta," je dejala.
Predlagajo tudi nove člene, ki bi zagotovili, da projekt minimizira socialno in okoljsko škodo, še posebej pri pridobivanju goriva in skladiščenju odpadkov. Država naj obenem pripravi okvir, kako postopki, vezani na JEK2, ne bodo upočasnili širjenja sončnih in vetrnih elektrarn.
