Mladi in volitve: Na vse, kar je "fake", ne pristajajo #video

Mesec dni pred evropskimi volitvami smo na ulicah Ljubljane preverili, ali mladi sploh vedo, zakaj je letošnji 9. junij pomemben datum in kaj se bo takrat dogajalo? Kaj jim pomeni Evropska unija in kako njen vpliv, če sploh, čutijo v svojem vsakdanjem življenju? Vedo, kdo so aktualni slovenski evroposlanci in kaj počnejo v Evropskem parlamentu? Kako dobro so z evropskimi temami seznanjeni Maša, Miha, Domen, Iva in Miha, si lahko ogledate v zgornjem posnetku. 

Novice Pred evropskimi volitvami glavno vprašanje vloga skrajne desnice

Načeloma se mlajše generacije zavedajo, da je njihova prihodnost odvisna od odločitev, ki jih bodo sprejemali tisti, ki bodo izvoljeni. A zakaj se volitev potem ne udeležujejo v večjem številu? 

"Mladi ne želijo zgubljati časa s stvarmi, za katere menijo, da nanje nimajo vpliva. Tam, kjer je tema zanje bolj relevantna, ali imajo občutek, da je njihov vpliv večji in da gre za pomembno zadevo, tam jih bo več. Bolj ko državljani menijo, da je volilna tekma resna, več mladih je zraven in bolj se volilna udeležba mladih približa udeležbi drugih starostnih skupin. To se je pokazalo na prejšnjih evropskih volitvah, ko se je združevalo več pomembnih volilnih tekem in odpravljalo volilne ovire. Združevanje volitev z referendumi je nekaj, kar prispeva k volilni udeležbi in je dobro za demokracijo. V Evropi se je to izkazalo za pozitiven ukrep in je priporočilo vseh evropskih institucij, kako se lahko volilno tekmo naredi bolj reprezentativno," pojasni Tomaž Deželan, politolog in profesor na Fakulteti za družbene vede. 

Po zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je raziskava Eurobarometer namreč ovrgla tezo, da mladih politika ne zanima. K višji volilni udeležbi pred petimi leti so v največji meri prispevali prav mladi volivci, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas.  

"Zadnje volitve so pokazale napredek, ki je bil bolj posledica pametnih administrativnih ukrepov, ki so jih države naredile in nekako omogočile, da je udeležba višja. Skupaj so združevali različne volilne tekme, tako kot letos pri nas, ko so evropskim volitvam priključili tri posvetovalne referendume. To je vplivalo na višjo udeležbo, ki v resnici ni bila toliko višja kot na preteklih volitvah," je za Siol.net pojasnil politolog Tomaž Deželan.  Foto: STA

Za manever združevanja so se odločili tudi pri nas in junijskim evropskim volitvam priključili še tri posvetovalne referendume o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v državni zbor ter o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo. 

Po mnenju Deželana bi bila lahko volilna udeležba 9. junija zaradi združitve volitev in posvetovalnih referendumov in zaradi tem, ki so bližje mladim, nekoliko višja, a občutnega preboja generalno pa tudi med mladimi na volitvah ne gre pričakovati. 

"Že na podlagi list tega ne moremo pričakovati. Kandidati niso strankarski "frontlinerji", med kandidati na petem ali šestem mestu najdemo predsednike strank oziroma strankarske veljake, le zato, da lista izpade nekoliko bolj resno. Močne nosilce list imamo le tam, kjer pričakujejo izvolitev, na zadnjih mestih pa se pojavljajo predsedniki oziroma nekdanji predsedniki strank. Mladi niso neumni, to vidijo in vse to jim da vedeti, da evropske volitve niso pomembne. Če stranke na listo ne dajo svojih najboljših ljudi, potem dajejo vtis, da zanje to ni pomembno. Kako bodo potem stranke državljane prepričale, da je to pomembno zanje? Tukaj je precej nedoslednosti, kardinalnih napak institucionalne politike," pravi Deželan.

Ob tem opozori na vlogo strank, ki morajo vložiti dovolj napora v to, da predstavijo kandidate in jim ponudijo prostor, da se izjasnijo glede določenih tem, saj v nasprotnem primeru od volivcev ne morejo pričakovati, da se bodo o tem pozanimali sami. 

Volilna udeležba v Sloveniji je bila leta 2019 najvišja do zdaj, in sicer 29-odstotna, medtem ko smo v celotni Uniji zabeležili več 50-odstotno volilno udeležbo, najvišjo pol letu 1994.  Foto: STA ,

Še eden izmed razlogov, ki mlade volivce odvrača od volilnih aktivnosti, je preusmerjanje pozornosti iz evropskih na državne teme. Že prvi dan volilne kampanje smo na soočenjih lahko spremljali razprave o stvareh, ki nimajo povezave z evropskimi volitvami.

"Govorilo se je o Janezu Janši in državni politiki. To niso volitve o nacionalni politiki. Mladi niso neumni. Če volimo Evropski parlament, ne moremo ves čas govoriti o Janezu Janši in Robertu Golobu. To je ena od bistvenih napak, ki odvrača tiste, ki bi želeli govoriti o evropskih temah in tem, kaj kot Slovenci, ne kot levičarji ali desničarji, lahko od Unije dobimo. Ne smemo pozabiti, da so mladi najbolj informirana in najbolj izobražena generacija v zgodovini človeštva, kar pomeni, bolj ko se to dogaja, bolj vidijo, da je "fake" (umetno, op. a.) in na to ne pristajajo. Po volitvah se bo zvračalo krivdo na mlade, apatične. V resnici pa je že na podlagi tega, o čem se debatira in kdo debatira, jasno, da je s tem nekaj narobe in volivci bodo to pokazali," poudari Deželan.

Mladi se odločajo na podlagi lastnih izkušenj 

Mladim so pomembne teme in konkretni koraki in na to se odzovejo. Odločajo se na podlagi lastnih izkušenj, kar imenujemo participacija vsakdanjega življenja. "Na levo ali desno abstrakcijo se ne odzivajo, saj so se že naučili, da to nima veze s tistim, kar dobijo oziroma kar živijo. Mladi delujejo na podlagi lastnih izkušenj, te pa so povezane s sferami, ki jih poznajo. Na te sfere pa zelo abstraktna politika pogosto nima nobenega odgovora oziroma ne vidijo konkretnih korakov," pojasni sogovornik.  

Da je politika nekaj, o čemer mladi razmišljajo, dokazujejo tudi naši naključno izbrani sogovorniki. Kako dobro pa poznajo aktualne evropske poslance in njihovo delo, si lahko ogledate v spodnjem posnetku. 

Ljudje tudi zaradi občutka odgovornosti ne hodijo na volišča

Veliko dejavnikov vpliva na to, zakaj ljudje ne hodijo na volišča, od neinformiranosti do občutka, da ne moreš ničesar narediti, do občutka nezaupanja, nekaj pa je tudi takih, ki rečejo, da to ni zanje in se tega ne gredo.

"Pogosto se ljudje tudi zaradi občutka nekompetentnosti odločijo, da ne gredo volit, ker so dogovorni in nočejo zgrešiti. Tega je več med ženskami in mladimi. Vse to prispeva, da se blok tistih, ki ne volijo, oblikuje in da je tako velik. Poleg tega pri ljudeh ni prisotnega zavedanja, da vsak igra pomembno vlogo pri tem procesu. Ta del nam manjka, po volitvah pa vedno iščemo krivce, le redko sami pri sebi pogledamo, kaj bi lahko naredili bolje. Vsak akter v volilnem procesu ima dovolj manevrskega prostora, da še kaj izboljša," sklene Deželan.

Novice Evropske volitve in posvetovalni referendumi na isti dan: kaj pravijo slovenski evroposlanci?