Ministrstvo za finance odgovarja nepovezanim poslancem

Med drugim ministrstvo zavrača navedbe Žgajner Tavševe, da so vladni ukrepi zgolj metanje peska v oči ali obliž na rano. "Vlada je zvišala dohodninsko olajšavo za najbolj ogrožene" Kot je zapisalo ministrstvo, je vlada za ublažitev posledic inflacije za ljudi, ki imajo najnižje dohodke, sprejela rešitev, po kateri se bo zvišala splošna olajšava za zavezance z letnimi dohodki do 6800 evrov (za 2000 evrov) oz. do 9000 evrov (za 1000 evrov), s čimer se izboljša dohodkovni položaj 205.000 davčnim zavezancem, javnofinančni prihodki iz naslova dohodnine pa se po oceni znižajo za okrog 38 milijonov evrov. Gre za 205.000 davčnih zavezancev, ki so v lanskem letu oddali dohodnino, ne pa tistih, ki je že lani niso oddali.

"Tisti z otroki in nizkimi plačami že sedaj praktično ne plačajo nič"

Vlada se zaveda, tako ministrstvo, da s predlogi povečane olajšave za tiste z najnižjimi dohodki najbolj blaži posledice za tiste, ki nimajo otrok, saj se tistim povečuje neto plača tudi do 320 evrov letno (npr. letni prihodki 6800 evrov letno), kar pomeni povečanje neto plače za 6,5 odstotka. Tisti z več otroki in nizkimi dohodki dejansko že v veljavnem sistemu praktično ne plačujejo dohodnine, pojasnjujejo na ministrstvu. Zato je vlada hkrati s predlogi sprememb zakona o dohodnini predlagala tudi spremembe na področju socialnih transferjev, in sicer povečanje otroških dodatkov za 8,4 odstotka na letni ravni, kar bo ublažilo položaj družin z najnižjimi dohodki, ki imajo enega ali več otrok.

Navedbe Žgajner Tavševe, da stroške davčne reforme iz leta 2005 danes nosi sociala, in da so bili v 2007 uvedeni novi davki, na finančnem ministrstvu označujejo kot laž. Stroški davčne reforme iz 2005 in 2006 pomenijo znižanje javno finančnih prihodkov kot delež BDP: dohodnina je bila izboljšana za vse davčne zavezance, davek na izplačane plače se postopno ukinja in znaša že 0,5 milijarde letne razbremenitve za gospodarstvo, z znižanjem izdatkov kot delež BDP.

"Davki se kvečjemu znižujejo"

Navedba, da so bili v 2007 uvedeni novi davki, je čisti nesmisel, pravijo na ministrstvu - "v letu 2007 se davki kvečjemu znižujejo, predvsem zaradi postopnega ukinjanja davka na izplačane plače".

Pečetove navedbe, da se vlada z rebalansom dotakne samo odhodkovne strani, medtem ko je na prihodkovni še vedno opazna popolna togost davčne politike, in rebalans ocenjuje kot predvolilno sprenevedanje, so na ministrstvu za finance označili za netočne. Kot pojasnjujejo, da se bo s hkratnim znižanjem dohodnine za najnižje razrede vlada odpovedala tem izdatkom - obseg proračuna se bo zmanjšal, izpad se bo kril z zmanjšanjem izdatkov po posameznih resorjih, največ na ministrstvu za obrambo.

"Inflacijske spirale ni"

Ministrstvo za finance bo pripravilo predlog sprememb odhodkov, predvidenih v državnem proračunu za leto 2008, v katerem bo ustrezno zagotovljena nevtralnost predlogov na predvideni javnofinančni položaj v letu 2008.

Peče še meni, da je država danes zašla v inflacijsko spiralo, kar po navedbah ministrstva za finance ni res. Inflacijske spirale zaenkrat ni, seveda če ne bo prišlo do previsokega dviga plač. Vlada vodi restriktivno fiskalno politiko, saj je dosegla znižanje javne porabe kot delež BDP, kar pomeni, da fiskalna politika ni razlog za inflacijo. V letu 2007 je prvič po desetih letih državni proračun zaključil leto s presežkom, ki po zadnjih predhodnih podatkih znaša okrog 40 milijonov evrov, je v odzivu še zapisalo ministrstvo za finance.