Četrtek, 9. 11. 2023, 6.56
1 leto, 1 mesec
Ministrstvo sodišča zapira za javnost? Švarc Pipanova pravi, da ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
"Ministrstvo za pravosodje nikakor ne želi ali namerava javnosti omejiti dostop do odločb – ravno nasprotno, želimo razširiti njihovo dostopnost javnosti s (praviloma) obvezno objavo odločb na svetovnem spletu," je na vprašanja Siol.net, kako komentira navedbe DNS, odgovorila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
"Šokirani smo nad predlogom v noveli zakona o sodiščih, ki ga je v javno razpravo poslalo ministrstvo za pravosodje," so ta teden sporočili iz Društva novinarjev Slovenije. Pravosodna ministrica pa odgovarja, da je ministrstvo določene dele zakona res napisalo deloma ne dovolj razumljivo, vendar da nobena obtožba ene izmed stanovskih novinarskih organizacij ne drži.
Po novem naj bi bile javne zgolj še tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletnih straneh sodišča. Tako Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki je v začetku tedna začelo javno protestirati proti predlaganim zakonskim spremembam, ki jih je pripravilo ministrstvo za pravosodje pod vodstvom ministrice Dominike Švarc Pipan.
DNS v javnem pismu izpostavlja svoj pogled na potencialno dve problematični spremembi zakonodaje. Prvič, DNS meni, da naj bi predlagane spremembe novinarjem in javnosti v celoti odvzele pravno podlago, da bi do sodb – ki so izrečene prav v imenu javnosti – prišli z zahtevki, vloženimi po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
In drugič, zakon o sodniški službi, ki v povezavi z načrtovanimi spremembami zakona o sodiščih po mnenju DNS zapira dostop do informacij o sodniški službi. "Med drugim do podatkov o plačah in prenehanju službenega razmerja sodnikov, ki so za vse druge javne funkcionarje, tudi denimo poslance in ministre, javni," so zapisali pri DNS.
Prvič: javnost sodb v imenu ljudstva
"To ne drži," na trditve DNS odgovarja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Po njenih besedah se izpostavljeni in domnevno sporni (8.) odstavek 117. člena ne nanaša na celotni člen, temveč zgolj na 3. odstavek 117. člena, ki določa izjeme od splošnega pravila objavljanja vseh odločb (kot rečeno, izključitev javnosti sojenja iz utemeljenih razlogov, npr. zaščita mladoletnikov itd.).
"Ker je odstavek nomotehnično postavljen samostojno, je očitno prišlo do napačnega razumevanja, da bo šlo za diskrecijo sodišč glede objav in dostopa javnosti do sodb. To ne drži," poudarja Švarc Pipanova in dodaja, da bo ministrstvo zaradi popolne jasnosti glede dostopnosti odločb sodišč ta odstavek ustrezno nomotehnično umestilo v 3. odstavek, "da bo zagotovljena jasnost in pravna varnost pri njegovi uporabi, torej nedvoumno razumevanje, da se nanaša zgolj na izjeme – torej sodbe, ki iz utemeljenih in zakonsko predpisanih razlogov izjemoma niso javne."
Drugič: Podatki o plačah sodnikov in ocene sodniške službe
"Predlog novega zakona o sodiščih v delu, ki ureja dostop do podatkov iz centralne kadrovske evidence za sodnike, ohranja veljavno ureditev," na obtožbe DNS takoj odgovori Švarc Pipanova. "Po končani fazi strokovnega in medresorskega usklajevanja in prejemu mnenj vseh deležnikov, bodo tako kot vse preostale določbe tudi te proučene v smislu potrebnosti po morebitni izboljšavi besedila," še dodaja ministrica.
Po besedah Švarc Pipanove je že danes omejen dostop javnosti do majhnega dela podatkov. "Podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike so zaupni," pojasnjuje Švarc Pipanova in dodaja, da bodo podatki o plači sodnika še naprej javni, kot so zdaj, prav tako bo javen podatek o opravljenem pravosodnem izpitu. "Ne bodo pa javni, kot niso bili niti zdaj, podatki, ki so potrebni za obračun plač. Na primer število dni bolniške odsotni in dopusta," pojasnjuje Švarc Pipanova.
Glede dostopnosti podatkov o ocenah sodniške službe pa je po besedah pravosodne ministrice najprej treba zagotoviti, da so vse rešitve skladne tudi z mednarodnimi standardi. Konkretno za področje ocenjevanja sodnikovega dela je Posvetovalni svet evropskih sodnikov pri Svetu Evrope (CCJE) v svojem mnenju št. 17. o vrednotenju (ocenjevanju) sodniškega dela, kakovosti sodstva in spoštovanju neodvisnosti sodstva določil, da morajo postopek in rezultati posameznih ocenjevanj načeloma ostati zaupni, da se zagotovi neodvisnost sodstva in varnost sodnika.
"Pravico do brezplačnega dostopa v centralno kadrovsko evidenco imajo po veljavni ureditvi sodni svet, ministrstvo, pristojno za pravosodje, disciplinsko sodišče, disciplinski tožilec, personalni svet in predsednik sodišča zaradi izvajanja pooblastil po zakonu o sodiščih oziroma zakonu, ki ureja sodniško službo, ter nadzorni organi, določeni z zakonom (drugi odstavek 79. člena ZS). Po tretjem odstavku istega člena se podatki iz centralne kadrovske evidence lahko uporabijo za izvajanje tega zakona in zakona, ki ureja sodniško službo, zlasti glede urejanja položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti sodnikov ter za opravljanje zadev pravosodne in sodne uprave. O odnosu med 6. členom zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki določa, da so podatki javni, če se nanašajo na opravljanje javne funkcije, ter ureditve po zakonu o sodiščih in zakonu o sodniški služb v delu, ki se nanaša na dostop podatkov za sodnike, je upravno sodišče že večkrat odločalo (tako sodbe U 1934/2007, I U 637/2010, I U 1421/2015, I U 990/2019-22)," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
