Sreda, 26. 3. 2025, 14.51
5 dni, 10 ur
Ministrica Čalušić: To razumem kot izsiljevanje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Ministrica Mateja Čalušić je prepričana, da so bili na kmetijskem ministrstvu tako vključujoči kot še nikoli prej, zato namere kmetijskih organizacij po izstopu iz delovnih skupine "ne morem razumeti drugače kot izsiljevanje".
Kmetijsko ministrico Matejo Čalušić je napoved kmetijskih organizacij, da za zdaj ne bodo več sodelovale v delovnih skupinah, ki preučujejo področni zakonodajni paket, presenetila. V odzivu je poudarila, da osnutkov zakonov niso pripravljali v tajnosti ter da namere organizacij po izstopu ne more razumeti drugače kot izsiljevanje.
"Način komunikacije prek medijev je zame izredno presenetljiv zlasti zaradi našega formalnega odnosa in neformalnih sestankov, ki jih imamo na ministrstvu," je na današnji izjavi za medije v Ljubljani dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Znova je spomnila na vso komunikacijo in sodelovanje z deležniki pri zakonodajnem paketu. Kot je dejala, je konec januarja zakonodajni paket šel v javno obravnavo, a so pred tem na več sestankih in srečanjih predstavili izhodišča za pripravo zakonodajnih sprememb.
Nadalje so sredi februarja potekale predstavitve zakonov po območnih enotah Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije (KGZS). "Gre za novost v komunikaciji in dialogu delovnega procesa. Mislim, da se v preteklosti ministrstvo za kmetijstvo nikoli ni vključevalo v predstavitve območnih enot zbornice," je poudarila.
Podaljšali javno obravnavo
Spomnila je tudi, da je ministrstvo javno obravnavo osnutkov zakonov na željo nevladnih organizacij podaljšalo, nekaterih na maksimalnih 75 dni, čeprav javna obravnava v povprečju traja med 30 in 60 dni.
"Ko so bila predstavljena konkretna izhodišča novele zakona o kmetijskih zemljiščih, smo že pred javno obravnavo iz osnutka umaknili možnost predkupne pravice sklada kmetijskih zemljišč, če se prodajajo kmetijska zemljišča nad dvema hektarjema. Med javno obravnavo pa smo umaknili tudi predlog reorganizacije javne službe kmetijskega svetovanja. To smo naredili na podlagi konkretnih dialogov, brez tajnosti," je poudarila Čalušić.
Pozneje je ministrstvo ustanovilo še delovne skupine, v katere je vključilo tudi nevladne organizacije, da bi skupaj preučile predlagane osnutke zakonov in novel zakonov s področja kmetijstva.
Večina delovnih skupin je končala delo, medtem ko se bo delovna skupina, ki obravnava novelo zakona o kmetijstvu, sestala še v četrtek. "V veliki večini smo se uskladili z različnimi deležniki, z vsemi nevladnimi organizacijami. Teh je bilo na naših delovnih sestankih kar 21. Veselim se jutrišnjega sestanka, na katerem bodo preostale nevladne organizacije nadaljevale delovni proces z vso odgovornostjo," je dejala ministrica.
Namero kmetijskih organizacij razume kot izsiljevanje
Čalušić je izrazila prepričanje, da so bili na kmetijskem ministrstvu tako vključujoči kot še nikoli prej, zato namere kmetijskih organizacij po izstopu iz delovnih skupin "ne morem razumeti drugače kot izsiljevanje".
Kmete je med drugim zmotila možnost postavitve sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča. Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je poudarila, da je pri tem treba govoriti o agrofotovoltaiki.
"O umeščanju fotovoltaičnih naprav na kmetijska zemljišča imamo že obstoječo zakonodajo in ta dopušča umeščanje in spremembo namembnosti za namen proizvodnje električne energije že danes. Naš osnovni namen pa je varovanje kmetijskih zemljišč in njihove primarne funkcije, ki je pridelava hrane," je dejala.
Kot je pojasnila, so zato definirali, kaj je agrofotovoltaika, in sicer da gre za primarno funkcijo ohranjanja kmetijskih zemljišč, kot sekundarno pa je mogoča proizvodnja elektrike prek sončnih panelov za namen samooskrbe kmeta, ki prideluje na tem zemljišču. "Z vzpostavitvijo agrofotovoltaike in definicijo želimo varovati kmetijska zemljišča in to smo tudi deležnikom velikokrat pojasnili," je poudarila.
Glede problematike volkov pa je izpostavila, da to ni v pristojnosti kmetijskega ministrstva, a se zavedajo te problematike, pri čemer imajo več ukrepov za pomoč kmetov.
Organizacije KGZS, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Kmečka iniciativa, Sindikat kmetov Slovenije ter Združenje hribovskih in gorskih kmetij so danes dejale, da ne bodo več sodelovali v delovnih skupinah, ki preučujejo področni zakonodajni paket, saj menijo, da se s predlaganimi spremembami pogoji za kmetovanje le še bolj zaostrujejo in ne gredo v pravo smer. Nadaljnjim pogovorom se bodo priključile, ko bodo od kmetijskega ministrstva prejele konkretne odgovore na svoje zahteve.
"Pisne odgovore bodo prejeli, tako kot vsi ostali, po zaključku javne obravnave," je napovedala Čalušić.
Ministrica je sicer menila, da so vsi na isti strani in si želijo delovanja v dobro slovenskega kmeta, a se očitno pri komunikaciji ne razumejo.
