Petek, 27. 6. 2025, 4.00
4 ure, 19 minut
Minister Poklukar: Varnost je treba ljudem dokazati z dejanji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,52
Minister Boštjan Poklukar pravi, da policijo sovražimo le, ko nam napiše kazen.
Danes praznujemo dan policije, ki nas spominja na pogum in odločnost slovenskih miličnikov v bitki na Holmcu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, ki je v intervjuju spregovoril o trenutnih varnostnih izzivih v Sloveniji, mednarodnem sodelovanju, vlogi policije v skupnosti in svojem osebnem vodilu pri vodenju ministrstva. Sporočilo ob dnevu policije pa je jasno: slovenska policija kljub izzivom ostaja nenadomestljiv steber varnosti in zaupanja.
Varnost je postala ena od osrednjih tem v javnosti, še posebej po nedavnih incidentih v Ribnici in Gradcu, ki so med prebivalci sprožili občutek nelagodja. Ob tem so se okrepila tudi pričakovanja po hitrem in odločnem odzivu institucij. Kaj vam kot notranjemu ministru pomeni, da ljudje občutijo varnost v svoji občini – in kako jo lahko država danes dejansko zagotovi?
Varnost ni samoumevna, ampak je ključna dobrina in nekaj, kar mora imeti vsaka družba – še posebej pa država. Za varnost v Republiki Sloveniji vsak dan skrbijo številni policistke in policisti, pa tudi drugi državni organi in organi lokalnih skupnosti – mestni in občinski redarji. Nenazadnje je varnost odgovornost vseh nas, državljank in državljanov. Če kot skupnost zagotavljamo varno okolje, v katerem živimo, je to ključ do uspeha. Slovenija je med najvarnejšimi državami na svetu in kot notranji minister si želim, da taka stopnja varnosti ostane tudi v prihodnje.
Večkrat ste poudarili, da varnost ni le naloga države, temveč celotne družbe. Kako MNZ sodeluje s šolami, občinami in civilno družbo pri krepitvi varnosti v vsakdanjem okolju? Gre za sodelovanje, ki se ne vidi vedno navzven, a oblikuje lokalni občutek varnosti.
Ministrstvo za notranje zadeve ni samo policija. Sestavlja ga več direktoratov, služb in tudi inšpektorat za notranje zadeve, a največji organ v sestavi je prav slovenska policija. Policija je vpeta v lokalno skupnost in v življenje posameznika – ne le z nadzorom, ampak tudi s preventivnim delom. Sodeluje z občinskimi organi in drugimi institucijami, ki delujejo v lokalnih okoljih. Ključno je zaupanje med policijo in prebivalci. Policija informacije pogosto pridobi prav prek pogovorov z občani – ti podatki so neprecenljivi pri obravnavi kaznivih dejanj ali prekrškov. Brez zaupanja ni učinkovitega boja proti kriminalu in sodobnim varnostnim izzivom.
Minister Boštjan Poklukar meni, da policija vsakodnevno ocenjuje varnostna tveganja, tako na taktični kot tudi na strateški ravni. Tam, kjer se zazna povečana ogroženost, se okrepi prisotnost policijskih enot. Tako so že od sredine lanskega junija bistveno okrepili delovanje v občinah z večjo romsko populacijo – ukrep je dolgoročen in usmerjen v preventivo.
Na OŠ Škofljica je nedavno potekala prva vaja kriznega odzivanja v šolskem okolju. Je cilj, da takšne prakse postanejo sistemske in razširjene po vsej Sloveniji? Primeri iz tujine kažejo, da pravočasna priprava lahko reši življenja.
Medvrstniško nasilje in sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami je za nas izjemnega pomena. Po napadu v Beogradu in zdaj v Gradcu smo v Sloveniji okrepili sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi institucijami. Pripravili in nadgradili smo protokol obveščanja in ukrepanja ob grožnjah – tako na šolah kot na fakultetah. Vaja v Škofljici je bila vaja za t. i. »amok« situacijo – neposreden napad na šolo. Ključno je usklajeno delovanje vseh: policije, vodstva šole, učiteljev in drugih služb. Policija bo s temi vajami in usposabljanji nadaljevala – zanimanje šol in učiteljskega kadra je veliko. Želimo, da šolski prostor ostane varen prostor v naši družbi.
Vlada je pred kratkim podaljšala nadzor na notranjih schengenskih mejah do decembra. Kako ta ukrep vpliva na varnost občanov – in kako zagotoviti, da ne bo negativno vplival na vsakdanje življenje in turizem? Nekateri opozarjajo, da bi dolgotrajni nadzori lahko slabili zaupanje v odprtost Evrope.
Gre za neljubi, a potreben ukrep. Ko je Hrvaška postala varuhinja zunanje schengenske meje, je Slovenija vzpostavila notranji nadzor – predvsem zaradi povečane nevarnosti terorizma v EU. Ukrep smo uvedli zaradi poslabšanja varnostnih razmer, najprej v Franciji, nato v Belgiji in tudi zaradi ruskih napadov. Od oktobra 2023 ukrep velja in ga podaljšujemo – za zdaj do decembra letos. Gre za ciljno usmerjen ukrep, ki ne vpliva negativno na turistični tok – zlasti ne na tiste, ki potujejo iz Hrvaške proti jedrnim državam EU, kot so Nemčija, Francija in Avstrija. Veliko tihotapcev in oseb zaradi nedovoljenega prehajanja meje je bilo prijetih. Če bo treba, bomo nadzor še zaostrili – izključno zaradi varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Sredi junija ste se udeležili Salzburgškega foruma, kjer ste skupaj z ministri iz Italije in Hrvaške podprli okrepljeno sodelovanje in trojne patrulje. Kaj lahko Slovenija konkretno prispeva k skupni varnostni politiki v regiji? Katere dogovore ste sklenili in kakšna je njihova operativna vrednost?
Slovenija je kredibilen partner Evropske unije na področju notranjih zadev. Zelo sem aktiven v okviru EU – obiskujejo nas kolegi, obiskujem pa tudi sam številne evropske države. V trilateralnem formatu s Hrvaško in Italijo smo dosegli konkretne premike – začele so delovati skupne tristranske patrulje slovenske, hrvaške in italijanske policije, ki na Hrvaškem varujejo zunanjo schengensko mejo z Bosno in Hercegovino. Slovenija je bila tudi pobudnica statusnega sporazuma agencije Frontex z BiH – to bo omogočilo, da bodo policistke in policisti EU pomagali pri preprečevanju nezakonitih migracij. V evropskih politikah na področju varnosti in migracij smo dosledni: zagovarjamo varnost, a tudi solidarnost.
Minister Boštjan Poklukar pravi, da je trenutno največji izziv pomanjkanje kadra. Zato so skupaj s sindikatoma okrepili promocijo in aktivno politiko zaposlovanja. Letos se je na policijsko akademijo vpisalo več kot 400 mladih.
V Luksemburgu je bil dosežen dogovor o podaljšanju zaščite za ukrajinske begunce do marca 2027. Kako Slovenija pristopa k tej zaščiti, kako združujete humanost z dolgoročno sistemsko pripravo?
V Sloveniji imamo nekaj več kot deset tisoč ukrajinskih beguncev s statusom začasne zaščite. Letos smo pripravili povsem nov zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. Ta status smo na ravni EU podaljšali do marca 2027. Ti ljudje v Sloveniji živijo, delajo, se izobražujejo. Želimo si, da se nekoč vrnejo domov – a dokler traja vojna, smo kot Evropa dolžni zanje poskrbeti. Slovenija je pri tem dober zgled evropske solidarnosti.
Omenili ste že Frontex, kako pa sodelovanje Slovenije v okviru pobud, kot so EMPACT in operativna skupina ZeBRA, konkretno prispeva k boju proti mednarodnemu kriminalu, tihotapljenju ljudi in nadzoru zunanjih meja? Kako zagotoviti, da sodelovanje ne ostane le na ravni formalnih zavez, temveč prinese tudi konkretne rezultate?
Pomemben del operativnega sodelovanja predstavlja skupina ZeBRA. To je operativna skupina, katere cilj je razbiti organiziranje kriminalne združbe, ki delujejo v več državah.
Slovenija dejavno sodeluje v okviru evropske platforme EMPACT, kjer skupaj z Europolom ocenjujemo grožnje in tveganja na posameznih področjih kriminala. V Europolu imamo tudi nekaj slovenskih strokovnjakov. Pomemben del operativnega sodelovanja predstavlja skupina ZeBRA. To je operativna skupina, katere cilj je razbiti organiziranje kriminalne združbe, ki delujejo v več državah. Skupina na Hrvaškem združuje več nacionalnih policij. Njeno delovanje je usmerjeno v preprečevanje tihotapljenja ljudi po zahodnobalkanski poti in razbijanje kriminalnih mrež. V zadnjih mesecih je skupina dosegla zelo konkretne rezultate.
V nekaterih občinah ste okrepili prisotnost policije. Gre za začasne ali dolgoročne ukrepe? Ali lahko pričakujemo širitev takšne prisotnosti še drugod po Sloveniji? Opažamo porast zaskrbljenosti tudi v drugih regijah – kakšna je strategija odzivanja?
Policija vsakodnevno ocenjuje varnostna tveganja, tako na taktični kot tudi na strateški ravni. Tam, kjer zaznamo povečano ogroženost, okrepimo prisotnost policijskih enot. Tako smo že od sredine lanskega junija bistveno okrepili delovanje v občinah z večjo romsko populacijo – ukrep je dolgoročen in usmerjen v preventivo. Ljubljana kot glavno mesto ima območja s povečano stopnjo kriminalitete, zato se odzivamo z okrepljenimi patruljami, tudi v civilu. Županom pa v luči terorističnih tveganj priporočamo, da se prostori za prireditve organizirajo tako, da onemogočajo dostop z vozili ali drugimi nevarnimi sredstvi. Če omenim primer iz Ribnice, kjer je bil napaden župan – policija se je odzvala izjemno hitro, storilce pa prijela že v nekaj deset minutah. Sodni epilog tega primera se, kot vedno, odvija na sodišču. Tudi primer iz Ljubljane, ko je bil novembra lani ustreljen tuji državljan, potrjuje operativno uspešnost – kriminalna združba je bila razkrita v šestih dneh. V primeru načrtovanega pobega iz mariborskega zapora so bili policisti prav tako zelo učinkoviti. Vse to kaže, da slovenska policija uspešno obvladuje varnostna tveganja.
Kje sicer vidite največji izziv za sodobno slovensko policijo – in kako jo kot minister pripravljate na vedno kompleksnejšo varnostno realnost? Hibridne grožnje, kibernetski kriminal in pomanjkanje kadrov zahtevajo nov način vodenja.
Največji izziv je trenutno pomanjkanje kadra. Zato smo skupaj s sindikatoma okrepili promocijo in aktivno politiko zaposlovanja. Letos se je na policijsko akademijo vpisalo več kot 400 mladih. Čaka jih še selekcijski postopek. Policija je dober zaposlovalec – študenti že med izobraževanjem prejemajo mesečno plačo 1.100 evrov bruto, nadomestilo za prehrano in prevoz. Gre za kakovosten poklic s stabilnim dohodkom in poslanstvom.
Minister Boštjan Poklukar pravi, da so se zmanjšale nezakonite migracije, a globalne razmere – na primer napetosti v Iranu – lahko hitro sprožijo nov migracijski val. Terorizem, napadi na šole, kibernetske grožnje – vse to so izzivi, ki jih za zdaj obvladujemo, a zahtevajo stalno pripravljenost.
Vaš mandat je zaznamovan z visoko operativnostjo – od kriznih odzivov doma do mednarodnega sodelovanja. Kaj je vaše osebno vodilo pri vodenju ministrstva? Kako ohranjate osredotočenost in odgovornost ob hitrem ritmu sprememb?
Moje osebno vodilo je odgovornost do države. Želim, da naslednici ali nasledniku predam ministrstvo v stanju, kakršno je danes – varno, urejeno in z jasnimi prioritetami. Varnost je temeljna vrednota. Minister mora biti odgovoren tako do sistema notranje varnosti kot do države kot celote.
Kateri varnostni izziv bo po vašem mnenju odločilen za prihodnost Slovenije – in kako mu boste kot minister dali prednost? Kaj je tisto, kar vas v prihodnje najbolj skrbi?
Težko bi navedel samo en izziv. Zmanjšali smo nezakonite migracije, a globalne razmere – na primer napetosti v Iranu – lahko hitro sprožijo nov migracijski val. Terorizem, napadi na šole, kibernetske grožnje – vse to so izzivi, ki jih za zdaj obvladujemo, a zahtevajo stalno pripravljenost.
Danes zaznamujemo dan policije, ki simbolno zaznamuje vlogo in pomen slovenske policije v naši družbi. Kaj ob tem prazniku želite sporočiti slovenskim policistkam in policistom?
Dan policije zaznamujemo v spomin na bitko na Holmcu, kjer so miličniki in pripadniki teritorialne obrambe 27. junija 1991 branili mejni prehod. To je simbol poguma in poslanstva – od ljudi za ljudi. Slovenska policija je pogosto kritizirana – včasih tudi neupravičeno. A to je značilnost vsakega represivnega organa: ko ga potrebujemo, je nenadomestljiv; ko pa izreče globo za prehitro vožnjo, ga ne maramo. Kljub izzivom se zna policija prilagajati, odgovarjati na sodobne varnostne grožnje in jih tudi uspešno reševati. Svoje naloge opravlja dobro in nanjo sem kot minister izjemno ponosen. Policistkam in policistom ob tem prazniku izrekam iskreno zahvalo in globoko spoštovanje za njihovo vsakodnevno predano delo.
Minister Boštjan Poklukar ob dnevu policije pravi, da Slovenija ostaja med najvarnejšimi državami.
Kako komentirate javno dojemanje varnosti in stopnjo zaupanja v policijo? Obstaja vtis, da zaupanje včasih ni visoko – kako to razumete kot minister?
Zaupanje se gradi skozi zakonito, strokovno in transparentno delovanje policije. Ni ga mogoče ukazati. Policija mora delovati v skladu s pooblastili in spoštovati pravice ljudi – le tako si utrjuje zaupanje. Zavedam se, da policija ni vedno deležna najvišje ravni zaupanja – a pogosto gre za vtis, ki temelji na posameznih incidentih, ne pa na celoviti sliki. Policija v Sloveniji opravlja svoje delo strokovno in zakonito. Ljudje morajo vedeti, da imajo pravico do varnosti – in da je prav policija tista institucija, ki jim to omogoča.
Za konec – kaj bi bilo vaše ključno sporočilo glede vloge policije in varnosti v današnji družbi?
Pogosto se ustvarja vtis, da je v policiji vse narobe. Veliko je portaloidnega razpihovanja, veliko je manipulacij na družbenih omrežjih – kjer vsak deli svoje mnenje, pa naj bo utemeljeno ali ne. Tako se hitro širi nekaj, kar sploh ni res. Pomembno je razumeti, da policija vodi postopek, a tožilstvo usmerja pregon, sodišče pa na koncu odloča. Če nekdo dobi pogojno kazen, ljudje pogosto krivijo policijo – a ta nima vpliva na sodbo.
